Novinarstvo sem vedno jemal smrtno resno. Kot vesoljni dar in prekletstvo. Si ali nisi. Zaradi njega me je bilo (le) enkrat resni\u010dno strah za \u017eivljenje. S kolegom Vojislavom Berckom sva februarja 2011, ko je na trgu Tahrir v Kairu vstalo egiptovsko ljudstvo proti avtokratu Hosniju Mubaraku, neki ve\u010der – proti polno\u010di je bila ura – v povsem praznem hotelu iz sedmega nadstropja gledala na ulice, po katerih so kro\u017eili tanki. Od blizu in dale\u010d so se sli\u0161ali streli. Revolucija je \u017ee \u0161la v kontrarevolucijo. Vonj zgodovinskih premikov, usodnosti se je me\u0161al z vonjem po \u2026 Ne vem, smrti. Na tanki rde\u010di liniji med pogumom in strahom sem hodil sem in tja, a zdelo se mi je, da kot novinar stojim sredi ne\u010desa, o \u010demer se bodo moji otroci u\u010dili iz u\u010dbenikov. O tem pi\u0161em, ljudem v Sloveniji pomagam to razumeti. Po svoje \u010disti privilegij je bilo biti del tistega dogajanja. Revolucija! Vojislav je tisti ve\u010der kadil, kot da bo konec sveta, a je bil razmeroma miren, vsaj meni se je zdelo, v primerjavi z mano, jaz sem \u017eiv\u010dkal. Nekaj dni prej, ko sva se z letali\u0161\u010da prebijala v Kairo, so najin taksi na kontrolnih to\u010dkah ve\u010dkrat ustavili oboro\u017eeni mo\u017eje. Nabite kala\u0161nikovke niso bile \u0161e nikoli tako blizu. \u0160e dobro, da nisem razumel, kaj je najin taksist kri\u010dal, ko je nadvse \u017eiv\u010dnim modelom molel najine novinarske izkaznice. Oni so s konicami pu\u0161k trkali po oknih na zadnjih vratih avta. Nekaj mesecev kasneje, julija istega leta, sem – bila je nedelja zjutraj – sedel na letalu za Oslo. Debel fascikel zapiskov, \u010dlankov, literature sem imel o Andersu Breiviku. V petek popoldne je \u0161el, iz ni\u010d – ljudje so se spomnili, kako jih je vsako jutro lepo pozdravil, ko je bil \u017ee \u010disto pri koncu s svojim peklenskim na\u010drtom – v mno\u017ei\u010dni klavski pohod. Ni prenesel, da bi otroci, mladostniki postali ljudje, ki ne bi sovra\u017eili muslimanov, tujcev. Naslednje dneve sem prvi\u010d v \u017eivljenju tvital kot zme\u0161an, v nekaj dneh sem dobil ve\u010d sto sledilcev, poleg Ve\u010dera sem se javljal za Pop TV, za Odmeve TVS, za MMC. Od<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Novinarstvo sem vedno jemal smrtno resno. Kot vesoljni dar in prekletstvo. Si ali nisi. Zaradi njega me je bilo (le) enkrat resni\u010dno strah za \u017eivljenje. S kolegom Vojislavom Berckom sva februarja 2011, ko je na trgu Tahrir v Kairu vstalo egiptovsko ljudstvo proti avtokratu Hosniju Mubaraku, neki ve\u010der – proti polno\u010di je bila ura – v povsem praznem hotelu iz sedmega nadstropja gledala na ulice, po katerih so kro\u017eili tanki. Od blizu in dale\u010d so se sli\u0161ali streli. Revolucija je \u017ee \u0161la v kontrarevolucijo. Vonj zgodovinskih premikov, usodnosti se je me\u0161al z vonjem po \u2026 Ne vem, smrti. Na tanki rde\u010di liniji med pogumom in strahom sem hodil sem in tja, a zdelo se mi je, da kot novinar stojim sredi ne\u010desa, o \u010demer se bodo moji otroci u\u010dili iz u\u010dbenikov. O tem pi\u0161em, ljudem v Sloveniji pomagam to razumeti. Po svoje \u010disti privilegij je bilo biti del tistega dogajanja. Revolucija! Vojislav je tisti ve\u010der kadil, kot da bo konec sveta, a je bil razmeroma miren, vsaj meni se je zdelo, v primerjavi z mano, jaz sem \u017eiv\u010dkal. Nekaj dni prej, ko sva se z letali\u0161\u010da prebijala v Kairo, so najin taksi na kontrolnih to\u010dkah ve\u010dkrat ustavili oboro\u017eeni mo\u017eje. Nabite kala\u0161nikovke niso bile \u0161e nikoli tako blizu. \u0160e dobro, da nisem razumel, kaj je najin taksist kri\u010dal, ko je nadvse \u017eiv\u010dnim modelom molel najine novinarske izkaznice. Oni so s konicami pu\u0161k trkali po oknih na zadnjih vratih avta. Nekaj mesecev kasneje, julija istega leta, sem – bila je nedelja zjutraj – sedel na letalu za Oslo. Debel fascikel zapiskov, \u010dlankov, literature sem imel o Andersu Breiviku. V petek popoldne je \u0161el, iz ni\u010d – ljudje so se spomnili, kako jih je vsako jutro lepo pozdravil, ko je bil \u017ee \u010disto pri koncu s svojim peklenskim na\u010drtom – v mno\u017ei\u010dni klavski pohod. Ni prenesel, da bi otroci, mladostniki postali ljudje, ki ne bi sovra\u017eili muslimanov, tujcev. Naslednje dneve sem prvi\u010d v \u017eivljenju tvital kot zme\u0161an, v nekaj dneh sem dobil ve\u010d sto sledilcev, poleg Ve\u010dera sem se javljal za Pop TV, za Odmeve TVS, za MMC. Od<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n