Kometi med svojim letom v vesolju za seboj pu\u0161\u010dajo razli\u010dne pline in trde delce. Ti so lahko po pojasnilih \u017diberne veliki vse od nekaj mikronov pa do ve\u010djih skal, ki so sicer zelo redke. Delci, ki ostanejo za kometom, se imenujejo meteoroidi, pas delcev pa meteoroidno vlakno. Ko Zemljina orbita pre\u010dka tako vlakno, meteoridi pogosteje letijo skozi Zemljino atmosfero. Tak meteorid imenujemo meteor, \u010de pa pade na Zemljino povr\u0161je, govorimo o meteoritu.<\/p>\n
Ko opazujemo meteoride, se zdi, da vsi izhajajo iz istega mesta. Tako navidezno to\u010dko imenujemo radiant. Meteorske roje poimenujemo po ozvezdju, v katerem se nahaja radiant opazovanih meteoritov. Perzeidi imajo radiant v ozvezdju Perzeja, je nastanek imena avgustovskega meteorskega roja razlo\u017eil \u017diberna.<\/p>\n
Perzeidi, ki bodo v Zemljino atmosfero vstopili s hitrostjo okoli 59 kilometrov na sekundo, so torej meteoridi, ki jih za seboj pu\u0161\u010da mati\u010dni komet 109P\/Swift-Tuttle. Odkrili so ga \u017ee leta 1862, njegova obhodna doba okoli Sonca pa je 133 let. Zemlja vsako leto med 12. in 13. avgustom pre\u010dka tirnico mati\u010dnega kometa, zato se \u0161tevilo meteorjev v tej no\u010di pove\u010da.<\/p>\n
Leto\u0161nji Perzeidi bodo \u0161e posebej zanimivi, saj bo zaradi gravitacijskega vpliva Jupitra Zemljina orbita potovala bli\u017eje jedru meteoridnega vlakna, kjer je njegova gostota ve\u010dja, je razlo\u017eil \u017diberna. Nekateri astronomi tako napovedujejo, da bo frekvenca letos celo med 160 in 180 meteorji na uro. Obi\u010dajna frekvenca med vrhuncem roja je nekje med 80 in 100 meteorji na uro. Posamezni utrinki so obi\u010dajno vidni manj kot sekundo. Posebej zanimivi so svetlej\u0161i, imenujemo jih bolidi, ko dose\u017eejo ali celo prese\u017eejo svetlost Venere.<\/p>\n
Znanih je okoli 40 meteorskih rojev. Med bolj zanimivimi sta meteorski roj Geminidi iz ozvezdja Dvoj\u010dkov in Leoinidi iz ozvezdja Leva. V preteklosti so bili vidni \u0161e nekateri, ki jih danes ne moremo ve\u010d opazovati. Komet je namre\u010d razpadel in za seboj ve\u010d ne pu\u0161\u010da sledi.<\/p>\n
Prevladujejo meteorji kamnite sestave, teh je okoli 93 odstotkov, okoli \u0161est jih je kovinskih, preostali odstotek meteorjev pa je me\u0161ane sestave. Gostota kamnitih je primerljiva z gostoto zemeljske skorje. Kovinski meteorji imajo ve\u010d mo\u017enosti, da pre\u017eivijo let skozi atmosfero in padejo na povr\u0161je. Kamniti meteorji obi\u010dajno razpadejo v zgornjih plasteh atmosfere, na vi\u0161ini med 80 in 100 kilometrih. Po besedah \u017diberne jih na Zemljo pade nekaj ne leto.<\/p>\n
Zakaj sploh vidimo utrinke? Ko meteorid prileti v zgornjo plast zemljine atmosfere, ionizira atome, ki zasvetijo. To nato vidimo kot svetlo sled oziroma utrinek. \u010ce bi te sledi natan\u010dno opazovali, bi videli tudi razli\u010dno obarvanost, ki jo dolo\u010dajo razli\u010dni plini, prisotni v atmosferi in nebesnih telesih. Obarvanost se najlep\u0161e vidi na fotografijah no\u010dnega neba, je povedal \u017diberna.<\/p>\n
Letos bo vrhunec Perzeidov 12. avgusta podnevi, zato se utegne zgoditi, da bosta za opazovanje utrinkov primerni tako no\u010d na petek kot tudi no\u010d na soboto, je pojasnil \u017diberna. Opazovanje bo letos nekoliko motila Luna, ki bo vidna v prvi polovici no\u010di. Vendar naj to po besedah \u017diberne ne odvrne astronomskih navdu\u0161encev, saj je tudi Luna zanimiv objekt za opazovanje, prav tako so v prvi polovici no\u010di vidni tudi trije svetli planeti: Jupiter, Mars in Saturn. Zaenkrat je za opazovanje ugodna tudi vremenska napoved – no\u010di bosta jasni.<\/p>\n
Zaradi svetlobnega onesna\u017eenja \u0161ibkej\u0161i utrinki niso vidni. \u017diberna zato svetuje, da za opazovanje Perzeidov izberemo \u010dim bolj temno lokacijo, stran od mestnih lu\u010di. No\u010dno nebo je najbolje opazovati z vi\u0161jih lokacij. Izbira lokacija, ki na obzorju nima ovir, pove\u010duje mo\u017enost, da bomo videli ve\u010dje \u0161tevilo utrinkov. Meteorski roj opazujemo tako, da le\u017eemo na tla in zremo v nebo, zato je priporo\u010dljivo s seboj vzeti le\u017ealno podlago in dodaten kos obla\u010dila, saj so temperature v jutranjih urah precej nizke.<\/p>\n
Opazovanje Perzeidov lahko zainteresirani do\u017eivijo tudi v okviru skupinskega astronomskega opazovanja no\u010dnega neba, ki ga v \u010detrtek organizira Zveza za tehni\u010dno kulturo Slovenije na turisti\u010dni kmetiji Zgornji Zavratnik.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Opazovalci no\u010dnega neba bodo konec tedna \u0161e posebej u\u017eivali. Viden bo namre\u010d vrhunec meteorskega roja Perzeidov, ki naj bi letos postregel s kar 180 utrinki na uro, je za STA povedal predsednik Astronomskega dru\u0161tva Orion Igor \u017diberna. Za opazovanje utrinkov pa je najpomembneje, da izberemo lokacijo, ki bo odmaknjena od mo\u010dnih svetlobnih virov.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":111279,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5974,5972,5973,3910],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n