Pri \u010dasniku The Guardian Australia so v roke dobili ve\u010d kot 2000 poro\u010dil o incidentih, ki vklju\u010dujejo o\u010ditke prosilcev za azil, tudi otrok, nastanjenih v azilnem centru na otoku Nauru in na otoku Manus. O\u010ditki prosilcev navajajo napade, spolne zlorabe in du\u0161evne stiske.<\/p>\n
Incidenti naj bi se zgodili med avgustom 2013 in oktobrom 2015. Ve\u010d kot polovica prijavljenih primerov naj bi se nana\u0161ala na otroke, \u010deprav je med name\u0161\u010denimi v azilnih centrih le okoli 18 odstotkov otrok, navaja nem\u0161ka tiskovna agencija dpa.<\/p>\n
Med primeri, ki jih navajajo poro\u010dila, je na primer prijava nekega de\u010dka, ki naj bi mu pazniki grozili s smrtjo, pa tudi prijava mlade prosilke za azil, ki da so ji pazniki dovolili dalj\u0161e tu\u0161iranje le v zameno za spolne usluge.<\/p>\n
Dlje \u010dasa trajajo\u010de pridr\u017eanje naj bi bil eden od razlogov za domnevne primere samopo\u0161kodovanja, razkrivajo poro\u010dila. Tako naj bi se po pisanju AFP neka \u017eenska sku\u0161ala obesiti, neka deklica naj bi si skupaj za\u0161ila ustnice, druga deklica pa naj bi v svoj dnevnik ve\u010dkrat zapisala, da \u017eeli umreti, povzema AFP.<\/p>\n
Poro\u010dila naj bi po navedbah avstralskega \u010dasnika spisali zaposleni v azilnih centrih – pazniki, socialni delavci in u\u010ditelji.<\/p>\n
V avstralski vladi so ob tem poudarili, da gre za zdaj zgolj za obto\u017ebe in ne preverjena dejstva. Avstralski premier Malcolm Turnbull je dejal, bodo objavljene materiale analizirali, “da bi ugotovili, ali katera od prito\u017eb migrantov ni bila ustrezno obravnavana”.<\/p>\n
A tudi nevladni organizaciji Amnesty International ter Human Rights Watch sta po pisanju AFP minuli teden opozorili, da prosilci za azil na otoku Nauru do\u017eivljajo resne zlorabe in zanemarjanja ter da z njimi delajo ne\u010dlove\u0161ko.<\/p>\n
Avstralija od leta 2013 izvaja azilno politiko, v okviru katere voja\u0161ke ladje prestre\u017eejo plovila z migranti in jih napotijo v drugo smer, \u0161e preden dose\u017eejo celino.<\/p>\n
Po\u0161ljejo jih bodisi nazaj na njihovo izhodi\u0161\u010dno to\u010dko, ki je ponavadi Indonezija, bodisi v centre za priseljence na tihomorskih otokih Papua Nova Gvineja in Nauru. Azilne centre upravljajo zasebna podjetja, navaja dpa.<\/p>\n
Prosilci za azil se ne smejo naseliti v Avstraliji, niti \u010de se izka\u017ee, da gre za resni\u010dne begunce.<\/p>\n
Ti ukrepi so sicer precej zmanj\u0161ali naval \u010dolnov z migranti, ki se podajo na pot proti Avstraliji. Kot navaja AFP, je na otoku Nauru \u0161e 442, na otoku Manus pa \u0161e enkrat toliko prosilcev za azil, ki se ne \u017eelijo vrniti domov, \u010deprav jim je bila preselitev v Avstralijo zavrnjena.<\/p>\n
\u0160tevilne nevladne organizacije, nazadnje Unicef Australia, so \u017ee ve\u010dkrat pozvale k druga\u010dni namestitvi beguncev. Ob tem so opozorili, da otroci na otoku Nauru niso na varnem. K premestitvi beguncev z Nauruja in Manusa je pozvala tudi Amnesty International.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Begunci, nastanjeni v avstralskih azilnih centrih na tihomorskih otokih, naj bi do\u017eivljali spolne napade. Prihajalo naj bi do zlorab otrok, zaznali naj bi tudi primere du\u0161evnih stisk in s tem povezanih poskusov samopo\u0161kodovanja, navajajo poro\u010dila, ki so po poro\u010danju tujih tiskovnih agencij pricurljala v javnost.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":111284,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1906,1606],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n