Nadzorniki dru\u017ebe Slovenski dr\u017eavni gozdovi so na ustanovni seji za predsednika nadzornega sveta izbrali Pavla Brgleza, nekdanjega glavnega direktorja Lesnine. Ta je vesel, da je vlada prekinila desetletno agonijo v gozdnolesni verigi, in \u017eeli, da na tem podro\u010dju postanemo primerljivi s severnimi sosedi, da bo panoga dajala dobi\u010dek in zaposlitve. Po dana\u0161nji seji seji je Brglez izpostavil, da ima po novem gozdnolesna veriga v Sloveniji osnovo, da za\u010dne na novo in da tudi na\u0161a dr\u017eava postane primerljiva s severnimi sosedi, ki jim gre dobro. “Ne samo finan\u010dno pozitivno, pa\u010d pa da dejansko daje nove zaposlitve,” je dodal. Ob tem je spomnil, da v gozdnolesni panogi ostajajo dela, ki so profesionalna in tudi dobro pla\u010dana. Izpostavil je, da nam manjka predvsem teh delovnih mest. Nadzorniki so se danes predvsem konstituirali, o vsebini pa se bodo pogovarjali naslednji\u010d, najverjetneje se bodo zbrali \u017ee v roku 10 dni. Brglez v panogi kot glavni problem izpostavlja neorganiziranost. Prepri\u010dan je, da je treba za\u010deti na novo in da bodo tako dr\u017eavni gozdovi postali primer dobre prakse tudi za ostale gozdove. “Tu je treba za\u010deti, s strokovnim delom narediti primere uspe\u0161ne prakse,” je \u0161e dejal Brglez. Seje se je udele\u017eil tudi pristojni minister Dejan \u017didan, ki je izpostavil predvsem cilje dr\u017eave, ki so vezani na u\u010dinkovitost panoge, tudi ekonomsko, dela pa morajo biti naravnana trajnostno in sonaravno. “\u017delimo, da dobijo dodatno delo tudi hribovske in gorske kmetije, da bodo lahko \u017eivele in se razvijale. Dr\u017eava pa bo preverjala tudi u\u010dinkovitost ciljev,” je dejal. Po novem se 20 odstotkov letne gozdne se\u010dnje, torej realizacije, steka v gozdni sklad, iz katerega se financirajo nekatera nujna opravila v gozdu. “Na za\u010detku bo tega okrog 10 milijonov evrov, \u010dez \u010das pri\u010dakujemo okoli 14 milijonov evrov. Dru\u017eba mora delati z dobi\u010dkom, v prihodnje bo tega dobi\u010dka okrog 10 milijonov evrov, lahko tudi ve\u010d. Vsaj pol tega dobi\u010dka pri\u010dakujemo, da se bo steklo v prora\u010dun,” meni minister. Obe<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Nadzorniki dru\u017ebe Slovenski dr\u017eavni gozdovi so na ustanovni seji za predsednika nadzornega sveta izbrali Pavla Brgleza, nekdanjega glavnega direktorja Lesnine. Ta je vesel, da je vlada prekinila desetletno agonijo v gozdnolesni verigi, in \u017eeli, da na tem podro\u010dju postanemo primerljivi s severnimi sosedi, da bo panoga dajala dobi\u010dek in zaposlitve. Po dana\u0161nji seji seji je Brglez izpostavil, da ima po novem gozdnolesna veriga v Sloveniji osnovo, da za\u010dne na novo in da tudi na\u0161a dr\u017eava postane primerljiva s severnimi sosedi, ki jim gre dobro. “Ne samo finan\u010dno pozitivno, pa\u010d pa da dejansko daje nove zaposlitve,” je dodal. Ob tem je spomnil, da v gozdnolesni panogi ostajajo dela, ki so profesionalna in tudi dobro pla\u010dana. Izpostavil je, da nam manjka predvsem teh delovnih mest. Nadzorniki so se danes predvsem konstituirali, o vsebini pa se bodo pogovarjali naslednji\u010d, najverjetneje se bodo zbrali \u017ee v roku 10 dni. Brglez v panogi kot glavni problem izpostavlja neorganiziranost. Prepri\u010dan je, da je treba za\u010deti na novo in da bodo tako dr\u017eavni gozdovi postali primer dobre prakse tudi za ostale gozdove. “Tu je treba za\u010deti, s strokovnim delom narediti primere uspe\u0161ne prakse,” je \u0161e dejal Brglez. Seje se je udele\u017eil tudi pristojni minister Dejan \u017didan, ki je izpostavil predvsem cilje dr\u017eave, ki so vezani na u\u010dinkovitost panoge, tudi ekonomsko, dela pa morajo biti naravnana trajnostno in sonaravno. “\u017delimo, da dobijo dodatno delo tudi hribovske in gorske kmetije, da bodo lahko \u017eivele in se razvijale. Dr\u017eava pa bo preverjala tudi u\u010dinkovitost ciljev,” je dejal. Po novem se 20 odstotkov letne gozdne se\u010dnje, torej realizacije, steka v gozdni sklad, iz katerega se financirajo nekatera nujna opravila v gozdu. “Na za\u010detku bo tega okrog 10 milijonov evrov, \u010dez \u010das pri\u010dakujemo okoli 14 milijonov evrov. Dru\u017eba mora delati z dobi\u010dkom, v prihodnje bo tega dobi\u010dka okrog 10 milijonov evrov, lahko tudi ve\u010d. Vsaj pol tega dobi\u010dka pri\u010dakujemo, da se bo steklo v prora\u010dun,” meni minister. Obe<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n