![\"foto:Profimedia\"](\"http:\/\/moski.hudo.com\/wp-content\/uploads\/2015\/11\/profimedia-0298675346-660x438.jpg\")
\u00a0foto:Profimedia<\/p>\n\u00a0foto:Profimedia<\/p>\n
Kdaj natan\u010dno so za\u010deli kuhati viski, ni popolnoma znano. Prvi recept za ”vodo \u017eivljenja”, kot so poimenovali mo\u010dno pija\u010do, nekak\u0161no predhodnico viskija, izvira iz leta 1494. Na Irskem je viski v dana\u0161nji obliki dobil uradni patent leta 1643, na \u0160kotskem pa leto kasneje, vendar je zaradi velikih te\u017eav, povezanih z njim, \u0161e pred koncem stoletja postal prepovedan. Prepoved izdelave in prometa s to opojno pija\u010do je vodila v \u0161irjenje ilegalne trgovine, recept pa kmalu na\u0161el pot v Severno Ameriko, kjer se je pridobivanje te pija\u010de nadaljevalo. V ZDA je prva destilarna za\u010dela obratovati leta 1794, v za\u010detku 19. stoletja pa so tako na Irskem kot na \u0160kotskem omilili zakon in dovolili nadaljevanje proizvodnje viskija.<\/p>\n
Proizvodnja viskija je zelo zapletena in zahteva zelo veliko \u010dasa. Zrel je\u010dmen je treba po\u017eeti in ga za nekaj dni namo\u010diti v studen\u010dnici. Za tem ga je potrebno razgrniti po veliki ravni povr\u0161ini su\u0161ilnice ter ga tudi do deset dni vsak dan obra\u010dati, da za\u010dne kliti. Iz vla\u017enih je\u010dmenovih kal\u010dkov se nato na tleh sladarnice pripravi slad. Postopek pridobivanja slada za \u0161kotski viski temelji na izbiri \u0161ote, ki jo v destilarnah kurijo pod tlemi lesenih su\u0161ilnic. Dim tle\u010de \u0161ote da namre\u010d je\u010dmenu in kasneje viskiju zna\u010dilen okus. Je\u010dmen je potrebno nato o\u010distiti in zmleti v zdrobasto moko, s katero se napolni velik sod z dodano vro\u010do vodo. Pri tem se \u0161krob v sladu spremeni v sladkor, ki ga je potrebno izlo\u010diti.<\/p>\n
Postopek je treba ve\u010dkrat ponoviti, tako da na koncu ostane sladka teko\u010dina, ki jo nato nato\u010dijo v lesen \u010deber in pustijo dva dni, da za\u010dne vreti. S to teko\u010dino, ki \u017ee vsebuje od pet do devet odstotkov alkohola, v \u017eganjarnah napolnijo zaprt kotel in ga segrevajo s premogom. Iz pokrova kotla izhaja dolga zakrivljena bakrena cev, ki se ohlaja v sodu z mrzlo vodo. Zaradi segrevanja se para dviguje v cev, kjer se kondenzira ter po cevi kaplja v posebno posodo. Po tej prvi destilaciji dobijo teko\u010dino z 20 do 25 odstotki alkohola, za ve\u010djo \u010disto\u010do in koncentracijo alkohola pa jo ponovno destilirajo in tako nastane viski.<\/p>\n
Z brezbarvnim viskijem nato napolnijo sode, kjer se za\u010dne proces staranja. Viski v sodih izhlapeva in ga je vsako leto za dva do pet odstotkov manj. Sodi so ponavadi izdelani iz lesa ameri\u0161kega ali francoskega hrasta. Ve\u010dino viskijev starajo med osem in petnajst let, sicer pa so obi\u010dajne starostne meje, ki so skoraj vedno ozna\u010dene na nalepki, osem, deset, dvanajst, \u0161tirinajst in petnajst let. Kadar steklenice viskija ne polnijo samo iz enega soda, kar je razvidno iz nalepke, temve\u010d iz ve\u010d sodov, imajo ti ve\u010dinoma enako letnico staranja. Kadar pa so te letnice vendarle razli\u010dne, je na nalepki navedena letnica najmlaj\u0161ega staranja viskija. Zanimivo je, da viski z leti ni nujno zmeraj bolj\u0161i. Nekatere redke vrste starih in dragih viskijev so z leti resda bolj\u0161e, a so bolj izjema kot pravilo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Spoznajte postopek proizvodnje viskija – pija\u010de, ki nastaja dolga leta, porabimo jo pa tako hitro.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1094],"tags":[2076],"source":[1519,1518],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n