Vojna v Siriji je postala srhljivo samoumevna. Podobe brutalne dr\u017eavljanske vojne, v kateri pa se tol\u010dejo tudi interesi najve\u010djih velesil, so postale del vsakdana. Njegov tako sestavni del, da slike nasilja, krvi, krst, lakote, trpljenja, stisk, oro\u017eja, poru\u0161enih mest in uni\u010denih du\u0161 velikokrat niti ne pretresejo ve\u010d. Marsikdaj so le \u0161e obrobne vesti. Kdaj celo to ne ve\u010d. \u0160tevec smrti se vrti \u017ee pet let z nezmanj\u0161ano hitrostjo, bilanca \u017ertev, ki jih je zahtevala sirska vojna, tam je nedavno nazaj padel tudi slovenski borec na kurdski stran, je vsak dan bolj grozljiva. Sploh \u0161e vidimo? Sli\u0161imo? Je to pa\u010d del nove normalnosti vse bolj nemirnega sveta? Refleksija, kdo je kdo v Siriji in zakaj so vse slutnje miru bolj ali manj prazne, je instantna, ekspresna. Sirija je bila “blizu” le, ko smo imeli na dvori\u0161\u010dih begunce, ki so od tam be\u017eali. Zdaj je spet dale\u010d. Je? Le ob\u010dasno je kak\u0161na podoba vojne tak\u0161na, da pretrese, da nas prisili, da se ustavimo. Za ve\u010d kot hip. Razmislimo o najbolj brutalnem konfliktu sedanjosti. Iz Alepa so ta teden spet prihajale slike uni\u010denja, razdejanja. Slike smrti. Socialna omre\u017eja, kasneje pa tudi najve\u010dje svetovne medije, je preplavila podoba \u0161tiri ali pet let starega de\u010dka, ki se je re\u0161il gotove smrti, iz ru\u0161evin med bombnim napadom v \u010detrtek zve\u010der. Eden od humanitarnih delavcev ga je re\u0161il. Ves pra\u0161en je, krvav, ranjen, sedi v ambulantnem vozilu. Leva stran obraza je prekrita s krvjo. Povsem tiho je, kot izhaja iz videoposnetka, okoli njega pa kriki. Kriki obupa, groze. Nemo zre\u00a0… Kam? V prihodnost, ki je nima? V daljavo. Nekam. Zastekljen pogled. Navidezna mirnost, ki odseva sprijaznjenost. Zaledenelost. In hkrati zmedenost. Nasilje, ki ga do\u017eivlja, je ubilo otro\u0161kost, sanje. Za razliko od mnogih vrstnikov po svetu, ki \u0161e imajo privilegij \u017eiveti v miru, je obsojen na vojno. Vojno, ki je velesile ne \u017eelijo ustaviti. Sirija je dr\u017eava smrti. Geopoliti\u010dne silnice so premo\u010dne, v hibridni vojni je vlo\u017eek prevelik, da bi kdo upo\u0161teval \u017eivlje<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Vojna v Siriji je postala srhljivo samoumevna. Podobe brutalne dr\u017eavljanske vojne, v kateri pa se tol\u010dejo tudi interesi najve\u010djih velesil, so postale del vsakdana. Njegov tako sestavni del, da slike nasilja, krvi, krst, lakote, trpljenja, stisk, oro\u017eja, poru\u0161enih mest in uni\u010denih du\u0161 velikokrat niti ne pretresejo ve\u010d. Marsikdaj so le \u0161e obrobne vesti. Kdaj celo to ne ve\u010d. \u0160tevec smrti se vrti \u017ee pet let z nezmanj\u0161ano hitrostjo, bilanca \u017ertev, ki jih je zahtevala sirska vojna, tam je nedavno nazaj padel tudi slovenski borec na kurdski stran, je vsak dan bolj grozljiva. Sploh \u0161e vidimo? Sli\u0161imo? Je to pa\u010d del nove normalnosti vse bolj nemirnega sveta? Refleksija, kdo je kdo v Siriji in zakaj so vse slutnje miru bolj ali manj prazne, je instantna, ekspresna. Sirija je bila “blizu” le, ko smo imeli na dvori\u0161\u010dih begunce, ki so od tam be\u017eali. Zdaj je spet dale\u010d. Je? Le ob\u010dasno je kak\u0161na podoba vojne tak\u0161na, da pretrese, da nas prisili, da se ustavimo. Za ve\u010d kot hip. Razmislimo o najbolj brutalnem konfliktu sedanjosti. Iz Alepa so ta teden spet prihajale slike uni\u010denja, razdejanja. Slike smrti. Socialna omre\u017eja, kasneje pa tudi najve\u010dje svetovne medije, je preplavila podoba \u0161tiri ali pet let starega de\u010dka, ki se je re\u0161il gotove smrti, iz ru\u0161evin med bombnim napadom v \u010detrtek zve\u010der. Eden od humanitarnih delavcev ga je re\u0161il. Ves pra\u0161en je, krvav, ranjen, sedi v ambulantnem vozilu. Leva stran obraza je prekrita s krvjo. Povsem tiho je, kot izhaja iz videoposnetka, okoli njega pa kriki. Kriki obupa, groze. Nemo zre\u00a0… Kam? V prihodnost, ki je nima? V daljavo. Nekam. Zastekljen pogled. Navidezna mirnost, ki odseva sprijaznjenost. Zaledenelost. In hkrati zmedenost. Nasilje, ki ga do\u017eivlja, je ubilo otro\u0161kost, sanje. Za razliko od mnogih vrstnikov po svetu, ki \u0161e imajo privilegij \u017eiveti v miru, je obsojen na vojno. Vojno, ki je velesile ne \u017eelijo ustaviti. Sirija je dr\u017eava smrti. Geopoliti\u010dne silnice so premo\u010dne, v hibridni vojni je vlo\u017eek prevelik, da bi kdo upo\u0161teval \u017eivlje<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n