Tkalka si je s tem poleg la\u017ejega upravljanja skupnega objekta in skupnega prijavljanja na razpise obetajo tudi bolj\u0161e mo\u017enosti za dolgoro\u010den razvoj socialne ekonomije v regiji in dr\u017eavi. Podravje je regija z najve\u010d registriranimi socialnimi podjetji v Sloveniji. “V Podravju je 30 odstotkov vseh socialnih podjetij v Sloveniji, 20 odstotkov jih je v Mariboru. Mi bi radi bili podporno okolje za to,” je povedala Karolina Babi\u010d iz zdru\u017eenja CAAP. “Hkrati bi radi razvili model, ki bi slu\u017eil kot primer poslovnega modela, kako se v lokalnem okolju povezati, da bi s tem dosegali bolj\u0161i razvoj,” je dodala. S tem namenom so se podali v registracijo razvojne zadruge. “Razvojne zadruge so zanimive predvsem zato, ker gre za \u010dlansko organizacijo. Vsak, ki se v\u010dlani, ima en glas, pa naj gre za majhno kmetijo, turisti\u010dno organizacijo, kulturno dru\u0161tvo, podjetnika ali fizi\u010dno osebo. Potem vsi odlo\u010dajo o odgovornih osebah zadruge in njenih programih in tako je mogo\u010de dose\u010di endogeni razvoj regije, torej od spodaj navzgor,” je povedala. V Sloveniji \u017ee obstaja nekaj razvojnih zadrug, kot sta na primer razvojni zadrugi Bovec in Mangart, a so te po besedah Babi\u010deve osredoto\u010dene na razvoj na nekem zelo specifi\u010dnem podro\u010dju v svojem lokalnem okolju. Tkalka pa zajema \u0161ir\u0161e obmo\u010dje in cilja na splo\u0161en razvoj socialne ekonomije v regiji in dr\u017eavi, da bi ta lahko odlo\u010dilneje vplivala na regionalni razvoj. Tkalka je skupnostni razvojni center v sredi\u0161\u010du Maribora, ki trenutno zdru\u017euje 55 socialnih podjetij, zadrug, organizacij, samostojnih ustvarjalcev in podjetnikov z razli\u010dnih podro\u010dij. V tej obliki deluje od jeseni 2014, izhaja pa iz programa Urbane brazde, ki je v Mariboru potekal v \u010dasu Evropske prestolnice kulture (EPK) leta 2012. Pred registracijo kot razvojna zadruga je Tkalka delovala kot neformalna mre\u017ea delujo\u010dih v objektu na Tkalskem prehodu, ki ga je mariborska ob\u010dina dala v brezpla\u010dno uporabo. “Najemnine res ne pla\u010dujemo, imamo pa veliko obratovalnih stro\u0161kov in imamo s tem kar neka<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Tkalka si je s tem poleg la\u017ejega upravljanja skupnega objekta in skupnega prijavljanja na razpise obetajo tudi bolj\u0161e mo\u017enosti za dolgoro\u010den razvoj socialne ekonomije v regiji in dr\u017eavi. Podravje je regija z najve\u010d registriranimi socialnimi podjetji v Sloveniji. “V Podravju je 30 odstotkov vseh socialnih podjetij v Sloveniji, 20 odstotkov jih je v Mariboru. Mi bi radi bili podporno okolje za to,” je povedala Karolina Babi\u010d iz zdru\u017eenja CAAP. “Hkrati bi radi razvili model, ki bi slu\u017eil kot primer poslovnega modela, kako se v lokalnem okolju povezati, da bi s tem dosegali bolj\u0161i razvoj,” je dodala. S tem namenom so se podali v registracijo razvojne zadruge. “Razvojne zadruge so zanimive predvsem zato, ker gre za \u010dlansko organizacijo. Vsak, ki se v\u010dlani, ima en glas, pa naj gre za majhno kmetijo, turisti\u010dno organizacijo, kulturno dru\u0161tvo, podjetnika ali fizi\u010dno osebo. Potem vsi odlo\u010dajo o odgovornih osebah zadruge in njenih programih in tako je mogo\u010de dose\u010di endogeni razvoj regije, torej od spodaj navzgor,” je povedala. V Sloveniji \u017ee obstaja nekaj razvojnih zadrug, kot sta na primer razvojni zadrugi Bovec in Mangart, a so te po besedah Babi\u010deve osredoto\u010dene na razvoj na nekem zelo specifi\u010dnem podro\u010dju v svojem lokalnem okolju. Tkalka pa zajema \u0161ir\u0161e obmo\u010dje in cilja na splo\u0161en razvoj socialne ekonomije v regiji in dr\u017eavi, da bi ta lahko odlo\u010dilneje vplivala na regionalni razvoj. Tkalka je skupnostni razvojni center v sredi\u0161\u010du Maribora, ki trenutno zdru\u017euje 55 socialnih podjetij, zadrug, organizacij, samostojnih ustvarjalcev in podjetnikov z razli\u010dnih podro\u010dij. V tej obliki deluje od jeseni 2014, izhaja pa iz programa Urbane brazde, ki je v Mariboru potekal v \u010dasu Evropske prestolnice kulture (EPK) leta 2012. Pred registracijo kot razvojna zadruga je Tkalka delovala kot neformalna mre\u017ea delujo\u010dih v objektu na Tkalskem prehodu, ki ga je mariborska ob\u010dina dala v brezpla\u010dno uporabo. “Najemnine res ne pla\u010dujemo, imamo pa veliko obratovalnih stro\u0161kov in imamo s tem kar neka<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n