Razmere na koro\u0161kem trgu dela so letos v primerjavi z obdobjem izpred petih let, ko so se na trgu v visokem prilivu brezposelnih in ob\u010dutnem zvi\u0161anju registrirane brezposelnosti odrazile posledice ve\u010djih ste\u010dajev, zlasti najve\u010djega, Preventovega, neprimerljivo bolj\u0161e. Kot ka\u017eejo podatki Zavoda RS za zaposlovanje, so razlike med obdobjema ve\u010d kot o\u010ditne. V za\u010detku leta 2011 je bilo v regiji 4715 brezposelnih in je bila s tem stopnja registrirane brezposelnosti kar 14,9-odstotna, v upravni enoti Radlje je celo presegala 17 odstotkov, pogled na statistiko o brezposelnih danes pa je bistveno bolj pomirjujo\u010d. Po julijskih podatkih je bilo v koro\u0161ki regiji 2950 brezposelnih (v za\u010detku leta pa 3229), kar pomeni, da je bila registrirana stopnja brezposelnosti 10,5-odstotna. Najni\u017eja stopnja brezposelnosti je po teh podatkih v Uradu za delo Ravne (9,4-odstotna), sledijo uradi za delo Slovenj Gradec (10,4-odstotna), Radlje ob Dravi (11,6) in Dravograd (11,9-odstotna). Regijska stopnja brezposelnosti je bila tako ni\u017eja od republi\u0161ke, ki je po primerljivih podatkih 11,1-odstotna. V kriti\u010dnem obdobju, ko je registrirana stopnja brezposelnosti presegala 17 odstotkov, je bilo radeljsko obmo\u010dje (ob\u010dine Radlje ob Dravi, Podvelka in Ribnica na Pohorju) priklju\u010deno mariborskemu problemskemu obmo\u010dju in s tem ukrepom za izbolj\u0161anje konkuren\u010dnosti. Eden od programov, ki je pozitivno vplival na zaposlovanje, je bil program Podjetno v svet podjetni\u0161tva posebej za problemsko obmo\u010dje, \u010deprav so bili ukrepi v \u0161ir\u0161em smislu podvr\u017eeni predvsem kritiki. Strukturno neskladje nepremostljiva stalnica \u010ceprav je zaznati pozitivna odstopanja v \u0161tevil\u010dnem smislu, pa se nekatere te\u017eave na trgu dela vendarle \u0161e vedno vle\u010dejo iz preteklosti. Kot pojasnjuje Jasmina Ur\u0161i\u010d, vodja koro\u0161kih uradov za delo pri slu\u017ebi Zavoda RS za zaposlovanje Velenje, se z vidika strukturnega neskladja, neujemanja ponudbe s povpra\u0161evanjem na trgu dela, \u017ee nekaj let ni dosti spremenilo. “\u0160e zmeraj so potrebe po vseh vrstah kovin<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Razmere na koro\u0161kem trgu dela so letos v primerjavi z obdobjem izpred petih let, ko so se na trgu v visokem prilivu brezposelnih in ob\u010dutnem zvi\u0161anju registrirane brezposelnosti odrazile posledice ve\u010djih ste\u010dajev, zlasti najve\u010djega, Preventovega, neprimerljivo bolj\u0161e. Kot ka\u017eejo podatki Zavoda RS za zaposlovanje, so razlike med obdobjema ve\u010d kot o\u010ditne. V za\u010detku leta 2011 je bilo v regiji 4715 brezposelnih in je bila s tem stopnja registrirane brezposelnosti kar 14,9-odstotna, v upravni enoti Radlje je celo presegala 17 odstotkov, pogled na statistiko o brezposelnih danes pa je bistveno bolj pomirjujo\u010d. Po julijskih podatkih je bilo v koro\u0161ki regiji 2950 brezposelnih (v za\u010detku leta pa 3229), kar pomeni, da je bila registrirana stopnja brezposelnosti 10,5-odstotna. Najni\u017eja stopnja brezposelnosti je po teh podatkih v Uradu za delo Ravne (9,4-odstotna), sledijo uradi za delo Slovenj Gradec (10,4-odstotna), Radlje ob Dravi (11,6) in Dravograd (11,9-odstotna). Regijska stopnja brezposelnosti je bila tako ni\u017eja od republi\u0161ke, ki je po primerljivih podatkih 11,1-odstotna. V kriti\u010dnem obdobju, ko je registrirana stopnja brezposelnosti presegala 17 odstotkov, je bilo radeljsko obmo\u010dje (ob\u010dine Radlje ob Dravi, Podvelka in Ribnica na Pohorju) priklju\u010deno mariborskemu problemskemu obmo\u010dju in s tem ukrepom za izbolj\u0161anje konkuren\u010dnosti. Eden od programov, ki je pozitivno vplival na zaposlovanje, je bil program Podjetno v svet podjetni\u0161tva posebej za problemsko obmo\u010dje, \u010deprav so bili ukrepi v \u0161ir\u0161em smislu podvr\u017eeni predvsem kritiki. Strukturno neskladje nepremostljiva stalnica \u010ceprav je zaznati pozitivna odstopanja v \u0161tevil\u010dnem smislu, pa se nekatere te\u017eave na trgu dela vendarle \u0161e vedno vle\u010dejo iz preteklosti. Kot pojasnjuje Jasmina Ur\u0161i\u010d, vodja koro\u0161kih uradov za delo pri slu\u017ebi Zavoda RS za zaposlovanje Velenje, se z vidika strukturnega neskladja, neujemanja ponudbe s povpra\u0161evanjem na trgu dela, \u017ee nekaj let ni dosti spremenilo. “\u0160e zmeraj so potrebe po vseh vrstah kovin<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n