V 58 primerih so se nesre\u010de v gorah zgodile zaradi zdrsa, v 35 zaradi nepoznavanja terena in v 30 primerih zaradi telesne nepripravljenosti. 12 oseb je umrlo pri drugih aktivnostih v gorskem okolju, je PZS zapisala v sporo\u010dilu za javnost.<\/p>\n
Poletje se po\u010dasi kon\u010duje in dnevi postajajo kraj\u0161i, pogostej\u0161e so tudi nenadne ohladitve, ki so ob neprimerni opremi lahko nevarne. Son\u010dno jutro se v gorah lahko hitro spremeni v zimski dan s snegom in mrazom. Gorski re\u0161evalci so tako v kratkem obdobju sodelovali v desetih intervencijah, kjer so se posamezniki podhladili. Neprimerna obla\u010dila, kot so kratke hla\u010de, kratka majica in nahrbtnik brez toplih za\u0161\u010ditnih obla\u010dil, so lahko vzrok za huj\u0161o obliko telesne podhladitve in celo smrt, sploh v primeru, da se planinec ne more gibati, opozarjajo na PZS.<\/p>\n
Son\u010den dan pa lahko za marsikoga hitro postane prevro\u010d, sploh v prisotnosti sopare, ki je povezana z nastankom nevihtnih oblakov, so razlo\u017eili na PZS. V\u010dasih tudi prevelika telesna te\u017ea, pomanjkanje splo\u0161ne kondicije in kroni\u010dne bolezni, kot so na primer sladkorna bolezen, povi\u0161an krvni tlak, te\u017eave s srcem, s katerimi posameznik v dolini nemoteno \u017eivi, lahko v gorah postanejo nevarne in pogosto tudi smrtne.<\/p>\n
Zaradi te\u017eav s srcem so po navedbah PZS gorski re\u0161evalci v leto\u0161njem letu posredovali v sedmih primerih, v \u0161tirih je bilo o\u017eivljanje neuspe\u0161no. Na spletnih straneh planinske zveze je objavljen tudi seznam planinskih ko\u010d, ki so opremljene z avtomatskim defibrilatorjem. V \u010dasu glavne planinske sezone so ko\u010de precej obremenjene in tako ni nujno, da bodo imele proste kapacitete za preno\u010devanje. Zato je strokovni sodelavec PZS in in\u0161truktor Gorske re\u0161evalne zveze Slovenije Matja\u017e \u0160erkezi v pogovoru za STA priporo\u010dil, da planinci pred ve\u010ddnevnim odhodom v gore pokli\u010dejo oskrbnike planinskih ko\u010d in uredijo rezervacijo.<\/p>\n
“V mislih moramo imeti, da smo na vrhu \u0161ele na polovici poti, cilj pa je varna vrnitev. Pot v dolino je zaradi utrujenosti te\u017eja in 70 odstotkov nesre\u010d se zgodi pri sestopu. V primeru nesre\u010de posku\u0161amo ostati mirni,” je svetoval \u0160erkezi. “Poskrbimo za svojo varnost, varnost ostalih udele\u017eencev ture in varnost ponesre\u010denega ter pokli\u010demo 112 ali v primeru slabega signala na to \u0161tevilko po\u0161ljemo kratko sporo\u010dilo. Z baterijo var\u010dujemo, saj bo telefon v dolo\u010denih trenutkih pomemben stik z gorskimi re\u0161evalci,” je \u0161e dodal.<\/p>\n
“Stalna oprema v gorah naj bo \u010delada, sploh na poteh, ki potekajo pod stenami ali po meli\u0161\u010dih, v nahrbtniku naj bo osnovna planinska oprema, obutev pa naj ustreza turi in letnemu \u010dasu. Pred turo se vedno pozanimamo o poti in preverimo vremensko napoved. O na\u010drtovani poti tudi vedno nekoga obvestimo ali v avtomobilu na vidnem mestu pustimo na\u010drt ture, v planinskih ko\u010dah in na vrhovih se vpisujemo v vpisne knjige. Vse te informacije so v primeru nesre\u010de pomemben vir podatkov gorskim re\u0161evalcem,” je poudaril gorski re\u0161evalec.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V leto\u0161njem letu se je v slovenskih gorah zgodilo \u017ee 290 nesre\u010d, v desetih primerih so se kon\u010dale s smrtjo. V enakem obdobju lani jih je bilo 332, so za STA povedali na Planinski zvezi Slovenije (PZS). Najve\u010d nesre\u010d se \u0161e vedno zgodi zaradi nepripravljenosti, zato gorski re\u0161evalci opozarjajo, da vzpone vedno na\u010drtujemo vnaprej.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":119946,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1938,6114],"source":[],"supertag":[7150,5675],"acf":[],"yoast_head":"\n