Ob tem je dejala, da je bilo veliko starej\u0161ih kamnitih zgradb sistemati\u010dno utrjenih v okviru popotresne obnove v Poso\u010dju, mnogo tudi drugod po Sloveniji. Med potresno ranljive stavbe pa sodi tudi mnogo tistih, ki so bile zgrajene pred uvedbo sodobnih predpisov za potresno odporno gradnjo leta 1963. “Poleg visokih zidanih so to tudi betonske, pri katerih armature v stebrih in ostalih klju\u010dnih mestih ni dovolj,” je pojasnila Lutmanova.<\/p>\n
Povedala je \u0161e, da so glede na dosedanja vrednotenja potresne odpornosti obstoje\u010dih stavb v Sloveniji, stavbe pri nas izredno raznolike. Brez ustrezne ra\u010dunske analize zato po njenih besedah ni mogo\u010de oceniti, kako bi se posamezna stavba obnesla pri dolo\u010denem potresu. \u0160ele na osnovi ocene je mogo\u010de predlagati, projektirati in izvesti posege za pove\u010danje odpornosti stavbe.<\/p>\n
Po besedah Lutmanove je sicer potresna nevarnost v Italiji ve\u010dja kot v Sloveniji. Potresi, ki so Italijo prizadeli v zadnjih 50 letih, so bistveno mo\u010dnej\u0161i od tistih, ki so prizadeli Slovenijo, je spomnila.<\/p>\n
\u010ceprav Italija namenja precej sredstev za raziskave in vrednotenje potresne ogro\u017eenosti, nato pa tudi za utrjevanje potresno najranljivej\u0161ih stavb, so posledice potresov na Apeninskem polotoku vedno obse\u017ene. “Vzrok je torej visoka jakost potresov na eni strani, na drugi strani pa nizka potresna odpornost objektov. Ti niso sposobni prevzeti velikih sil, ki zaradi gibanja tal nastanejo v nosilni konstrukciji,” je pojasnila.<\/p>\n
Mesta in vasi v osrednji Italiji imajo namre\u010d po njenih besedah \u0161e vedno veliko srednjeve\u0161kih stavb, cerkva, stolpov, mostov in drugih objektov s prete\u017eno kamnito zidano konstrukcijo. Nosilno zidovje je zgrajeno iz kosov kamna v \u0161ibki apneni malti in ima votlavo strukturo, posamezni zidovi pa so med seboj in s stropnimi konstrukcijami, obi\u010dajno lesenimi ali obokanimi, slabo povezani.<\/p>\n
“Take konstrukcije med potresom ne morejo prevzeti velikih vztrajnostnih sil, ki nastanejo zaradi tresenja tal, po\u0161kodbe hitro napredujejo, zidovi se razmaknejo, stropi izgubijo podporo in padejo, delnim poru\u0161itvam lahko sledi tudi popolna poru\u0161itev. Take konstrukcije \u0161e posebej ne vzdr\u017eijo dolgih potresov, zanje so v\u010dasih usodni mo\u010dnej\u0161i popotresni sunki,” je \u0161e pojasnila Lutmanova.<\/p>\n
V ru\u0161ilnem potresu, ki je z magnitudo 6,0 v sredo zjutraj prizadel italijanske de\u017eele Lacij, Umbrija in Marke, in ve\u010d kot 250 popotresnih sunkih, ki so sledili, je po zadnjih podatkih \u017eivljenje izgubilo 247 ljudi. Med najbolj prizadetimi sta zgodovinsko mesto Amatrice, kjer so po ocenah lokalnih oblasti uni\u010dene tri \u010detrtine mesta, ter bli\u017enji kraj Accumoli. Po navedbah \u017eupanov obeh mest tako v Amatriceju kot v Accumoliju niti ena hi\u0161a ni ve\u010d primerna za bivanje. Brez domov je ostalo na tiso\u010de ljudi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Potres, kakr\u0161en je v sredo prizadel Italijo in poru\u0161il ve\u010d mest, bi tudi pri nas imel podobne posledice, je za STA ocenila vodja odseka za stavbe in potresno in\u017eenirstvo pri zavodu za gradbeni\u0161tvo Marjana Lutman. Kot je pojasnila, je tudi v Sloveniji \u0161e precej starej\u0161ih kamnitih zidanih stavb in drugih potresno ranljivih stavb.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":119966,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[3110,6112,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n