{"id":12033,"date":"2016-02-17T10:54:24","date_gmt":"2016-02-17T09:54:24","guid":{"rendered":"http:\/\/master.hudo.com\/si\/2016\/02\/17\/bela-smrt-sladko-bolj-sladko-najbolj-sladko\/"},"modified":"2016-02-17T10:54:24","modified_gmt":"2016-02-17T09:54:24","slug":"bela-smrt-sladko-bolj-sladko-najbolj-sladko","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/bela-smrt-sladko-bolj-sladko-najbolj-sladko\/","title":{"rendered":"Bela smrt \u2013 sladko, bolj sladko, najbolj sladko"},"content":{"rendered":"
\n\t\t\t\t\t
Foto: Thinkstock<\/figcaption><\/figure>\n

V \u017eivljenju imamo pravzaprav veliko sovra\u017enikov. Nekatere vidimo in se jih zavedamo, spet drugi so prikriti in skriti. Eden najve\u010djih skritih sovra\u017enikov je nedvomno bel rafiniran sladkor in vsa druga predelana \u017eivila, ki skrivajo t. i. prazne kalorije (kalorije, ki imajo visok glikemi\u010dni indeks – pomeni hrano, ki ima <\/span>visoko energijsko vrednost, a ne zagotavlja skoraj nobene hranilne vrednosti<\/span>), in to predvsem zato, ker jih dnevno u\u017eivamo v nepredstavljivo velikih koli\u010dinah. Prazne kalorije na prvem mestu predstavlja rafiniran sladkor, sledijo pa vsi \u00a0\u00bbderivati\u00ab bele moke. Povpre\u010den \u010dlovek z vsakim obrokom zau\u017eije ve\u010d kot 10 g sladkorja, prekomerno koli\u010dino jedilne soli in absolutno previsok odstotek nasi\u010denih ma\u0161\u010dobnih kislin, ki jih spremljajo transma\u0161\u010dobne kisline.<\/span><\/p>\n

Naj se osredoto\u010dimo le na enega od t. i. \u00bbgre\u0161nikov\u00ab – bel sladkor.<\/span><\/p>\n

KAJ JE SLADKOR?<\/b><\/h2>\n

Saharoza \u2013 zveni kot nekaj, kar se pridobi v laboratorijih, a dejansko gre za \u010disto navaden jedilni sladkor. Sladkor je sestavljen iz dveh molekul: prva je glukoza, ki je nujna za pre\u017eivetje do te mere, da jo telo ustvari samo, \u010de je ne konzumiramo. Druga sestavina je \u00a0fruktoza, ki daje sladkorju sladek okus in \u00a0za telo nima posebne funkcije, prispeva le energijo. Sladkor \u00a0je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov in se pridobiva predvsem iz sladkornega trsa in sladkorne pese. Rastline torej \u2013 zdi se popolnoma nedol\u017eno, kajne? In bi tudi bilo, \u010de bi sladkor u\u017eivali zmerno in v najbolj surovi, najenostavnej\u0161i obliki. Toda v procesu pre\u010di\u0161\u010devanja se uni\u010dijo prav vsi encimi, vlaknine, vitamini in minerali, ki so v sladkornem trsu. Kako? Ko iz trsa iztisnejo sok, ga najprej segrevajo, da se zgosti in kristalizira. Nato s postopkom centrifugiranja iz te snovi odstranijo sirup, nakar sladkor sperejo in filtrirajo, tako iz njega odstranijo vse, kar ni sladkor, in ga razbarvajo. Nazadnje sladkor posu\u0161ijo in zapakirajo. Rezultat je ve\u010d kot o\u010diten \u2013 sladkor je brez kakr\u0161ne koli prehranske vrednosti. \u0160e ve\u010d. Celo \u0161kodljiv je. Dandanes se pojavlja v procesirani hrani pod zanimivimi psevdonimi, recimo kot koruzni sirup.<\/span><\/p>\n

KJE VSE SE SKRIVA?<\/b><\/h2>\n

Vsekakor pa sladkor ni le to, kar je na trgovinskih policah zapakirano v ve\u010dje ali manj\u0161e papirnate ali plasti\u010dne zavitke. \u017dal je na policah trgovin \u00bbskritega\u00ab ogromno sladkorja. Gre za \u017ee pripravljene izdelke, v katerih so t. i. skriti sladkorji. In kje se skrivajo ti sladkorji? Sladoled, \u010dokolada, peciva, kandirano sadje, mle\u010dni namazi \u2026 Ker pa se sladkor lahko uporablja tudi kot konzervans, saj izdelkom podalj\u0161a obstojnost, izbolj\u0161a okus, videz \u2026, je tudi v marmeladah, sadni skuti, sadnem jogurtu, v raznih \u017eivilih v plo\u010devinkah (npr. koruza, fi\u017eol), v kislih kumaricah, v ketchupu, majonezi, suhi me\u0161anici za\u010dimb (npr. vegeta natur), v instant \u010dajih, v predpripravljenih me\u0161anicah za peko, hrenovkah, kruhu, alkoholu \u2026 Izredno veliko sladkorja vsebujejo tudi gazirane pija\u010de, nektarji, ledeni \u010daj, kompoti \u2026<\/span><\/p>\n

KAKO SLADKOR VPLIVA NA TELO?<\/b><\/h2>\n

Ko spoznamo, kako telo predeluje sladkor, postane veliko bolj jasno, kje je te\u017eava. Odve\u010dno koli\u010dino namre\u010d telo kopi\u010di v jetrih. Ko so na\u0161a jetra preobremenjena, telo nima druge izbire kot da odve\u010den sladkor spremeni v jetrno ma\u0161\u010dobo.\u00a0Ko se jetra tako zamastijo, da ne morejo ve\u010d\u00a0 u\u010dinkovito opravljati svojega dela, nastane inzulinska rezistenca, ki vodi do vseh drugih kroni\u010dnih presnovnih bolezni, kot so sr\u010dno\u017eilne bolezni, sladkorna bolezen ipd.\u00a0 <\/span><\/p>\n

Torej: prese\u017eek sladkorja se iz ledvic v obliki ma\u0161\u010dobnih kislin vrne nazaj v obtok in kon\u010da tudi \u2013 da, \u017eal na na\u0161ih bokih, trebuhu, stegnih \u2026 Noben TNZ (vadba Trebuh Noge Zadnjica) ali druga vadba ne bo pomagala, \u010de ne bomo iz na\u0161e prehrane odstranili sladkorja. Saj veste: oblikovanje telesa se pri\u010dne v kuhinji, s prehrano, vadba je pri tem \u00bble\u00ab odli\u010den pripomo\u010dek.<\/span><\/p>\n

\u010ce jemo hrano, ki ne vsebuje sladkorja, je veliko ve\u010dja verjetnost, da bomo zmerni s koli\u010dino. Na\u0161i mo\u017egani bodo namre\u010d dobili signal, da smo pojedli dovolj in smo siti. Sladkor pa ta signal zaustavlja, saj povzro\u010da inzulinsko rezistenco, ki prepre\u010duje hormonu leptinu, da bi na\u0161im mo\u017eganom sporo\u010dil, da smo \u017ee siti. Ker mo\u017egani mislijo, da smo \u0161e la\u010dni, jemo (pre)ve\u010d. Zato je\u00a0 del krivde za prenajedanje v u\u017eivanju sladkorja. Sladkor zvi\u0161uje raven inzulina v krvi. Inzulin lahko vpliva na pridobivanje te\u017ee, saj spodbuja pretvarjanje prekomernega sladkorja v krvi v ma\u0161\u010dobne obloge, zraven tega pa \u0161e spodbuja kopi\u010denje ma\u0161\u010dobe. Zvi\u0161ana raven inzulina zavira imunski sistem, zaradi \u010desar smo dovzetnej\u0161i za oku\u017ebe. Zaradi posledi\u010dno prekomernega izlo\u010danja inzulina in nihanja sladkorja v krvi lahko hitro zbolimo za sladkorno boleznijo. Sladkor v ustih spodbuja nastanek zobnih oblog, razjed in kariesa. Rafiniran sladkor ne vsebuje vitaminov in mineralov, zato mora telo za samo predelavo sladkorja porabljati vitamine in minerale \u2013 sladkor je po\u017eiralec vitaminov. Pove\u010duje verjetnost za sr\u010dno\u017eilne bolezni, povezujejo ga \u0161e s hipoglikemijo, glivi\u010dnimi oku\u017ebami, hiperaktivnostjo, zmanj\u0161ano koncentracijo, pove\u010danjem ledvic in jeter \u2026<\/span><\/p>\n

IN PREDLAGAMO …<\/b><\/h2>\n

Nadomestimo pre\u010di\u0161\u010deni sladkor z drugimi sladili. Vsekakor sem ne sodi rjavi sladkor. Mnogi poudarjajo, da je rjavi sladkor poln mineralov, da bi naj bil zdrav. Treba pa se je zavedati, da je ve\u010dina rjavega sladkorja, ki se nahaja na trgovinskih policah, bel rafiniran sladkor, ki je “pobarvan” nazaj z melaso in vsebuje le kak\u0161en 0,1 % ve\u010d mineralov. In tudi pravi rjavi sladkor, ki ga lahko kupimo, ima le za odtenek ve\u010d rudnin. Tako z zamenjavo belega sladkorja za rjavega telesu ne koristimo najbolj.<\/span><\/p>\n

Odli\u010den nadomestek za sladkor je agavin sirup ali nektar. Gre za visoko hranljivo sladilo, ki telesu celo koristi, saj vsebuje vitamine in minerale. Tudi stevia je kakovostno naravno zeli\u0161\u010dno sladilo brez kalorij. Odli\u010dni nadomestki za sladkor so \u0161e javorjev sirup, melasa, zgo\u0161\u010den in posu\u0161en sok sladkornega trsa (sucanat), je\u010dmenov slad, kokosov sladkor, med, lucuma, datljev sirup \u2026 Vsa ta naravna sladila na\u0161emu zdravju prina\u0161ajo ve\u010d koristi: encime, vitamine, beljakovine, vlaknine. Vsekakor pa velja opomniti, da je tudi ta sladila priporo\u010dljivo u\u017eivati v majhnih koli\u010dinah (pretiravanje se nikjer ne obnese).<\/span><\/p>\n

PREVIDNO PRI OZNAKAH \u00bbBREZ SLADKORJA\u00ab<\/b><\/h2>\n

Naj vas ne zavedejo napisi \u00bbdietno\u00ab ali \u00bbbrez sladkorja\u00ab! Berite deklaracije \u017eivil in izdelkov! Po navadi ta \u017eivila vsebujejo umetna sladila, najve\u010dkrat \u00a0aspartam. Aspartam naj bi povzro\u010dal vrsto bolezni in te\u017eav: artritis, sladkorno bolezen, multiplo sklerozo, te\u017eave z dlesnimi \u2026<\/span><\/p>\n

SLADKOR \u2013 GA TOREJ SPLOH SMEMO?<\/b><\/h2>\n

Da, a malo. Odrasla oseba bi naj dnevno zau\u017eila 10 g sladkorja, kar ustreza dvema \u017eli\u010dkama. Naj zgolj za bolj\u0161o predstavo navedemo, koliko ga je v \u017eivilih, za katera menimo, da so zdrava: <\/span><\/p>\n