Avgust sem rezervirala za balkansko turnejo. Krivde ali zasluge zanjo ne gre pripisati \u010detrtstoletnemu jubileju razpada dr\u017eave, katere imena nekateri niti no\u010dejo ve\u010d izgovoriti, \u010deprav je nesporno obstajala, drugi pa jo z (ne)zgodovinske distance kar naprej objokujejo, kot da bi se bila kdaj v njej res cedila mleko in med. Ne, razlog za poletno balkansko transverzalo so po Balkanu razsejani prijatelji, ki ti, \u010de parafraziram \u017ee davno pokojnega velikega maga propadlega samoupravljanja, vsekakor lahko dajo ve\u010d sre\u010de kot dr\u017eava, katerakoli in kakr\u0161nakoli \u017ee je. With a little help of my friends je popevala beatni\u0161ka generacija, pa ne samo ona. Saj veste, z majhno pomo\u010djo prijateljev se je v dr\u017eavi, ki je ve\u010d ni, in tudi v njenih naslednicah, ki so \u0161e, zgradilo marsikaj. A tokrat je \u0161lo, vsaj pri meni, verjemite ali ne, za \u010disto veselje do dru\u017eenja in – priznam, morda mal\u010dek profesionalno deformirano – nabiranje vtisov. Prva postaja: srbska prestolnica, ki kljub napredujo\u010dim na\u010drtom z arabskim denarjem betoniranega Beograda na vodi nikakor ni videti bolj cveto\u010da od tiste, ki sem jo pred \u010dasom zapustila, in kjer se je v vladni pala\u010di pravkar ustoli\u010dila novo-stara dr\u017eavna oblast. Tako sem se kljub obilju prijetnej\u0161ih tem za pogovor naposlu\u0161ala zgodb o novo-starem predsedniku vlade z avtokratskimi popadki, despotu, ki mu\u010di poslance in ljudstvo z ve\u010durnimi ekspozeji, kolege politike, ki se drznejo sredi poletja namakati v morju, celo z ukori, zdravo pamet, kolikor je je v balkanskih nadrealisti\u010dnih zgodbah pa\u010d \u0161e ostalo, pa s priseganjem, da ne ve, kdo se je, ko so zahrumeli stroji Beograda na vodi, iz\u017eivljal po mestni \u010detrti Savamala, tej zanemarjeni \u017ertvi arabsko-srbskega gradbenega napredka. V zraku, gostem od cigaretnega dima in \u010drne bojazni, da se je lep\u0161a prihodnost kon\u010dala, \u0161e preden se je sploh za\u010dela, je obvisel vonj po diktaturi. Druga postaja: hercegovska prestolnica z mostom, ki je morda zdaj res lep\u0161i, starej\u0161i pa ne, razdeljena na dvoje. Vsak del, vzhodni in za<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Avgust sem rezervirala za balkansko turnejo. Krivde ali zasluge zanjo ne gre pripisati \u010detrtstoletnemu jubileju razpada dr\u017eave, katere imena nekateri niti no\u010dejo ve\u010d izgovoriti, \u010deprav je nesporno obstajala, drugi pa jo z (ne)zgodovinske distance kar naprej objokujejo, kot da bi se bila kdaj v njej res cedila mleko in med. Ne, razlog za poletno balkansko transverzalo so po Balkanu razsejani prijatelji, ki ti, \u010de parafraziram \u017ee davno pokojnega velikega maga propadlega samoupravljanja, vsekakor lahko dajo ve\u010d sre\u010de kot dr\u017eava, katerakoli in kakr\u0161nakoli \u017ee je. With a little help of my friends je popevala beatni\u0161ka generacija, pa ne samo ona. Saj veste, z majhno pomo\u010djo prijateljev se je v dr\u017eavi, ki je ve\u010d ni, in tudi v njenih naslednicah, ki so \u0161e, zgradilo marsikaj. A tokrat je \u0161lo, vsaj pri meni, verjemite ali ne, za \u010disto veselje do dru\u017eenja in – priznam, morda mal\u010dek profesionalno deformirano – nabiranje vtisov. Prva postaja: srbska prestolnica, ki kljub napredujo\u010dim na\u010drtom z arabskim denarjem betoniranega Beograda na vodi nikakor ni videti bolj cveto\u010da od tiste, ki sem jo pred \u010dasom zapustila, in kjer se je v vladni pala\u010di pravkar ustoli\u010dila novo-stara dr\u017eavna oblast. Tako sem se kljub obilju prijetnej\u0161ih tem za pogovor naposlu\u0161ala zgodb o novo-starem predsedniku vlade z avtokratskimi popadki, despotu, ki mu\u010di poslance in ljudstvo z ve\u010durnimi ekspozeji, kolege politike, ki se drznejo sredi poletja namakati v morju, celo z ukori, zdravo pamet, kolikor je je v balkanskih nadrealisti\u010dnih zgodbah pa\u010d \u0161e ostalo, pa s priseganjem, da ne ve, kdo se je, ko so zahrumeli stroji Beograda na vodi, iz\u017eivljal po mestni \u010detrti Savamala, tej zanemarjeni \u017ertvi arabsko-srbskega gradbenega napredka. V zraku, gostem od cigaretnega dima in \u010drne bojazni, da se je lep\u0161a prihodnost kon\u010dala, \u0161e preden se je sploh za\u010dela, je obvisel vonj po diktaturi. Druga postaja: hercegovska prestolnica z mostom, ki je morda zdaj res lep\u0161i, starej\u0161i pa ne, razdeljena na dvoje. Vsak del, vzhodni in za<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n