Po podatkih Nase je bil svetovno gledano vsak mesec v prvi polovici leta toplej\u0161i kot kadarkoli od leta 1880, ko so za\u010deli z modernimi meritvami. Povpre\u010dna temperatura je bila za 1,3 stopinje vi\u0161ja kot v 19. stoletju. \u201ePomikamo se v obdobje, v katerem bo za nas pravo presene\u010denje, \u010de kak\u0161en mesec ne bo rekordno vro\u010d,\u201c je ob tem izrazil skrb Chris Field, podnebni znanstvenik z ameri\u0161ke Univerze Stanford. Tudi pri nas je bilo leto\u0161nje poletje najverjetneje med petimi najtoplej\u0161imi do zdaj, pravi meteorolog Andrej Velkavrh. \u201e\u010ceprav poleti ni bilo hude vro\u010dine, je bilo precej temperatur v zgornji \u010detrtini pri\u010dakovanega intervala,\u201c pravi. Povpre\u010dna temperatura letnega \u010dasa se izra\u010duna tako, da se vzame jutranjo, opoldansko in ve\u010derno temperaturo in iz njih izra\u010duna povpre\u010dje. Vi\u0161ji povpre\u010dni temperaturi tako prispevajo tudi recimo toplej\u0161a jutra, ne le ekstremna vro\u010dina. \u201eLahko se zgodi, da nekajkrat v poletju temperatura udari nad 35 stopinj, ostale dni ni tako vro\u010de, pa bo vseeno povpre\u010dna temperatura ni\u017eja kot kak\u0161no drugo leto, ko tri mesece termometri namerijo razmeroma visoke temperature,\u201c pojasnjuje Velkavrh. Statistika ka\u017ee, da je bilo letos izjemno veliko dni s temperaturo okoli 28 in 29 stopinj, ki so doprinesle k visokemu povpre\u010dju. Tudi pri nas je bilo leto\u0161nje poletje najverjetneje med petimi najtoplej\u0161imi do zdaj, izpostavlja meteorolog Andrej Velkavrh.Andrej Petelin\u0161ek Posledi\u010dno je tudi manj sne\u017enih padavin, opa\u017eajo na meteorolo\u0161kih postajah. \u201eLani se je prvi\u010d zgodilo, da na Kredarici za novo leto ni bilo snega. Ve\u010dina ga je zapadla proti koncu zime, zaradi \u010desa ni bil tako ule\u017ean in ga je hitro pobralo, tudi \u010de je prvotno izgledalo, da ga je precej,\u201c pravi Velkavrh. Cel kup posledic, ki se jih le delno zavedamo Nasine ugotovitve o visokih temperaturah niso presenetile znanstvenikov, pravi klimatologinja Lu\u010dka Kajfe\u017e Bogataj. \u201eRes pa je, da se dvigajo hitreje kot smo pri\u010dakovali oziroma napovedali,\u201c dodaja. K visokim temperaturam je poleg globalnega seg<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Po podatkih Nase je bil svetovno gledano vsak mesec v prvi polovici leta toplej\u0161i kot kadarkoli od leta 1880, ko so za\u010deli z modernimi meritvami. Povpre\u010dna temperatura je bila za 1,3 stopinje vi\u0161ja kot v 19. stoletju. \u201ePomikamo se v obdobje, v katerem bo za nas pravo presene\u010denje, \u010de kak\u0161en mesec ne bo rekordno vro\u010d,\u201c je ob tem izrazil skrb Chris Field, podnebni znanstvenik z ameri\u0161ke Univerze Stanford. Tudi pri nas je bilo leto\u0161nje poletje najverjetneje med petimi najtoplej\u0161imi do zdaj, pravi meteorolog Andrej Velkavrh. \u201e\u010ceprav poleti ni bilo hude vro\u010dine, je bilo precej temperatur v zgornji \u010detrtini pri\u010dakovanega intervala,\u201c pravi. Povpre\u010dna temperatura letnega \u010dasa se izra\u010duna tako, da se vzame jutranjo, opoldansko in ve\u010derno temperaturo in iz njih izra\u010duna povpre\u010dje. Vi\u0161ji povpre\u010dni temperaturi tako prispevajo tudi recimo toplej\u0161a jutra, ne le ekstremna vro\u010dina. \u201eLahko se zgodi, da nekajkrat v poletju temperatura udari nad 35 stopinj, ostale dni ni tako vro\u010de, pa bo vseeno povpre\u010dna temperatura ni\u017eja kot kak\u0161no drugo leto, ko tri mesece termometri namerijo razmeroma visoke temperature,\u201c pojasnjuje Velkavrh. Statistika ka\u017ee, da je bilo letos izjemno veliko dni s temperaturo okoli 28 in 29 stopinj, ki so doprinesle k visokemu povpre\u010dju. Tudi pri nas je bilo leto\u0161nje poletje najverjetneje med petimi najtoplej\u0161imi do zdaj, izpostavlja meteorolog Andrej Velkavrh.Andrej Petelin\u0161ek Posledi\u010dno je tudi manj sne\u017enih padavin, opa\u017eajo na meteorolo\u0161kih postajah. \u201eLani se je prvi\u010d zgodilo, da na Kredarici za novo leto ni bilo snega. Ve\u010dina ga je zapadla proti koncu zime, zaradi \u010desa ni bil tako ule\u017ean in ga je hitro pobralo, tudi \u010de je prvotno izgledalo, da ga je precej,\u201c pravi Velkavrh. Cel kup posledic, ki se jih le delno zavedamo Nasine ugotovitve o visokih temperaturah niso presenetile znanstvenikov, pravi klimatologinja Lu\u010dka Kajfe\u017e Bogataj. \u201eRes pa je, da se dvigajo hitreje kot smo pri\u010dakovali oziroma napovedali,\u201c dodaja. K visokim temperaturam je poleg globalnega seg<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n