Po veljavni zakonodaji je vsak slovenski dr\u017eavljan dol\u017ean vpisati otroka v osnovno \u0161olo. “Vpi\u0161e ga lahko v okoli\u0161ko ali izbrano \u0161olo z javno veljavnim programom. Ko je otrok vpisan v \u0161olo, je mo\u017enost izbire razli\u010dnih na\u010dinov \u0161olanja, eno od teh je \u0161olanje na domu,” je za STA pojasnil ravnatelj ljubljanske osnovne \u0161ole Pre\u017eihov Voranc Marjan Gorup.<\/p>\n
Star\u0161i, ki v svoji bli\u017eini ne najdejo ustrezne \u0161ole, se torej lahko kadarkoli odlo\u010dijo za \u0161olanje otroka na domu. Otroci, ki se \u0161olajo na domu ali obiskujejo eno od zasebnih \u0161ol brez javno veljavnega programa, pa morajo ob koncu vsakega \u0161olskega leta po navedbah Gorupa opravljati izpite. Otrokovo znanje, kot je dodal, oceni \u0161ola, na katero je vpisan. Za \u0161olanje na domu sicer ni posebnih pogojev ali omejitev, pravi.<\/p>\n
Poudaril je, da se \u0161ola praviloma ne vtika v izobra\u017eevanje na domu, po izku\u0161njah sode\u010d pa star\u0161i dajo najve\u010dkrat otroka v mednarodno \u0161olo. V Sloveniji sicer poleg javne \u0161ole obstaja \u0161e nekaj zasebnih osnovnih oz. srednjih \u0161ol, nekatere imajo javno priznan program (Waldorfska, Montessori, O\u0160 Alojzija \u0160u\u0161tarja, \u0160kofijska klasi\u010dna gimnazija, Gimnazija \u017delimlje), druge ne (British International School, Quality School International, Francoska \u0161ola, \u0161ola Eliza, Lila).<\/p>\n
“\u010ce otrok ne izdela razreda, se ne more ve\u010d \u0161olati na domu in star\u0161i so dol\u017eni otroka vpisati v redni program,” je dejal. Dodal je, da v zelo ambicioznih dru\u017einah poskrbijo za znanje otroka, a opozoril tudi na primere, ko otrok na izpitu ni znal ni\u010desar oziroma ni znal dovolj, da bi izdelal razred.<\/p>\n
Gorup priznava, da je javno veljaven program v osnovnih \u0161olah konformisti\u010den, brez nekih nadstandardov. Kljub vsemu pa zagotavlja “socialno vklju\u010devanje, razvoj splo\u0161nih vrednot in kulture ter mo\u017enosti prehodov naprej”.<\/p>\n
Po njegovih besedah je v nadaljnje izobra\u017eevanje najla\u017eje priti, \u010de si vklju\u010den v javno veljavne programe. Glede na to, da obstaja demokrati\u010dna mo\u017enost izbire na\u010dinov \u0161olanja, pa jo v \u0161oli, kot pravi Gorup, spo\u0161tujejo in podpirajo. Zanje je glavno, da otrok poka\u017ee znanje, je \u0161e dodal Gorup.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Za \u0161olanje na domu se v Sloveniji odlo\u010da manj\u0161ina star\u0161ev, kljub temu pa \u0161tevilo tovrstnih izobra\u017eevanj po\u010dasi nara\u0161\u010da. Medtem ko so se leta 2004\/05 po podatkih ministrstva za izobra\u017eevanje, znanost in \u0161port na ta na\u010din izobra\u017eevali \u0161tirje otroci, jih je bilo v letu 2015\/16 \u017ee 211.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":123566,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4900,6175],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n