Vlada je na dana\u0161nji seji razglasila samostanski kompleks Kri\u017eanke v Ljubljani za kulturni spomenik dr\u017eavnega pomena. Samostan nekdanjega nem\u0161kega tevtonskega vite\u0161kega reda – kri\u017enikov ali kri\u017eevnikov – zaklju\u010duje jugozahodni vogal nekdanjega srednjeve\u0161kega mestnega obzidja nad Novim trgom. Samostanski sklop je nastajal v dolgotrajnem gradbeno-razvojnem procesu na prostoru sveti\u0161\u010da templjarjev od prve polovice 13. stoletja dalje. Ohranjenih je nekaj kamnitih fragmentov zgodnjegotske cerkve. Znan je kamniti relief Krakovske Madone, ki ga hranijo v Narodni galeriji v Ljubljani. Po potresu leta 1511 so posamezne stavbe samostana dobile renesan\u010dne poudarke. Likovno izjemni sta bili nova poznobaro\u010dna cerkev in njena oprema, nastali med letoma 1714 in 1716. Poseben zna\u010daj in nove vsebine je obmo\u010dje dobilo s preureditvijo v 50. letih minulega stoletja, ko so po na\u010drtih arhitekta Jo\u017eeta Ple\u010dnika uredili dvori\u0161\u010da, zunanjo lupino \u0161ole in prostore poletnega festival, kar je bilo Ple\u010dnikovo zadnje ve\u010dje delo. Dokon\u010dal ga je njegov asistent Anton Bitenc. Vlada je Kri\u017eanke za spomenik dr\u017eavnega pomena razglasila na predlog Zavoda za varstvo kulturne dedi\u0161\u010dine Slovenije, so sporo\u010dili iz urada vlade za komuniciranje (Ukom).Slovenija<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Vlada je na dana\u0161nji seji razglasila samostanski kompleks Kri\u017eanke v Ljubljani za kulturni spomenik dr\u017eavnega pomena. Samostan nekdanjega nem\u0161kega tevtonskega vite\u0161kega reda – kri\u017enikov ali kri\u017eevnikov – zaklju\u010duje jugozahodni vogal nekdanjega srednjeve\u0161kega mestnega obzidja nad Novim trgom. Samostanski sklop je nastajal v dolgotrajnem gradbeno-razvojnem procesu na prostoru sveti\u0161\u010da templjarjev od prve polovice 13. stoletja dalje. Ohranjenih je nekaj kamnitih fragmentov zgodnjegotske cerkve. Znan je kamniti relief Krakovske Madone, ki ga hranijo v Narodni galeriji v Ljubljani. Po potresu leta 1511 so posamezne stavbe samostana dobile renesan\u010dne poudarke. Likovno izjemni sta bili nova poznobaro\u010dna cerkev in njena oprema, nastali med letoma 1714 in 1716. Poseben zna\u010daj in nove vsebine je obmo\u010dje dobilo s preureditvijo v 50. letih minulega stoletja, ko so po na\u010drtih arhitekta Jo\u017eeta Ple\u010dnika uredili dvori\u0161\u010da, zunanjo lupino \u0161ole in prostore poletnega festival, kar je bilo Ple\u010dnikovo zadnje ve\u010dje delo. Dokon\u010dal ga je njegov asistent Anton Bitenc. Vlada je Kri\u017eanke za spomenik dr\u017eavnega pomena razglasila na predlog Zavoda za varstvo kulturne dedi\u0161\u010dine Slovenije, so sporo\u010dili iz urada vlade za komuniciranje (Ukom).Slovenija<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n