Pred prvim \u0161olskim dnem marsikoga \u010drvi\u010di v trebuhu. Razlogi so lahko zelo razli\u010dni. “Nekateri se veselijo, da se bodo sre\u010dali s svojimi so\u0161olci, z zanimanjem pri\u010dakujejo nove predmete in si veliko obetajo od novih u\u010diteljev. Spet drugi so zaskrbljeni in napeti, misel na ponovni za\u010detek \u0161ole jih razburja, skrbijo jih ocene, novi so\u0161olci in u\u010ditelji,” pove docentka psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru dr. Sara Tement. Pri\u010dakovano je, da vsak otrok ob\u010dasno do\u017eivlja tudi stres, ki ga izzovejo razli\u010dni dejavniki v \u0161oli, doda. Nekateri dejavniki so stresni za ve\u010dino, nekateri samo za posamezne otroke. “Visoko na seznamu stresnih dejavnikov so pomembnej\u0161i prehodi v \u0161oli (denimo prehod iz osnovne v srednjo \u0161olo), prvi \u0161olski dan, slabi odnosi s so\u0161olci ter strah pred preverjanjem znanja in slabimi ocenami.” Sem temu kos? Stres do\u017eivljamo vsi, kadar je neki dogodek za nas potencialno pomemben in nas lahko negativno ali pa tudi pozitivno zaznamuje, \u0161e razlo\u017ei sogovornica. Pomembna pa je ocena, da dogodku nismo kos in da ga nismo sposobni obvladovati. “Za \u0161olarja je denimo preverjanje znanja lahko stresno, \u010de bi se resni\u010dno \u017eelel izkazati pred star\u0161i, so\u0161olci in u\u010ditelji in dobra ocena predstavlja pomemben del njegovega samovrednotenja. Ob tem pa je prepri\u010dan, da ga u\u010ditelj ne mara, zaradi \u010desar ne bo nikoli dosegel dobre ocene,” pove Tementova. Pri tem lahko pomaga \u017ee sprememba perspektive. “Pogosto – tako otroci kot odrasli – dogodkom pripisujemo preveliko te\u017eo. V\u010dasih pomaga \u017ee, da sku\u0161amo vrednost dogodka zmanj\u0161ati in sami pri sebi re\u010demo, da nas v \u017eivljenju \u010daka \u0161e veliko ve\u010djih izzivov in da ni vredno zgubljati energije za vsako majhno prepreko,” svetuje psihologinja. Seveda pa vedno ne bo mogo\u010de spremeniti pogleda, doda. Tedaj je pomembno, da imamo nekoga ob sebi. “\u017de star pregovor pravi, da prijateljstvo podvoji veselje in prepolovi \u017ealost. Vzdr\u017eevanje kakovostnih odnosov in zaupanje svojih te\u017eav drugim sta lahko v pomo\u010d otrokom in odraslim.” Vse je<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pred prvim \u0161olskim dnem marsikoga \u010drvi\u010di v trebuhu. Razlogi so lahko zelo razli\u010dni. “Nekateri se veselijo, da se bodo sre\u010dali s svojimi so\u0161olci, z zanimanjem pri\u010dakujejo nove predmete in si veliko obetajo od novih u\u010diteljev. Spet drugi so zaskrbljeni in napeti, misel na ponovni za\u010detek \u0161ole jih razburja, skrbijo jih ocene, novi so\u0161olci in u\u010ditelji,” pove docentka psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru dr. Sara Tement. Pri\u010dakovano je, da vsak otrok ob\u010dasno do\u017eivlja tudi stres, ki ga izzovejo razli\u010dni dejavniki v \u0161oli, doda. Nekateri dejavniki so stresni za ve\u010dino, nekateri samo za posamezne otroke. “Visoko na seznamu stresnih dejavnikov so pomembnej\u0161i prehodi v \u0161oli (denimo prehod iz osnovne v srednjo \u0161olo), prvi \u0161olski dan, slabi odnosi s so\u0161olci ter strah pred preverjanjem znanja in slabimi ocenami.” Sem temu kos? Stres do\u017eivljamo vsi, kadar je neki dogodek za nas potencialno pomemben in nas lahko negativno ali pa tudi pozitivno zaznamuje, \u0161e razlo\u017ei sogovornica. Pomembna pa je ocena, da dogodku nismo kos in da ga nismo sposobni obvladovati. “Za \u0161olarja je denimo preverjanje znanja lahko stresno, \u010de bi se resni\u010dno \u017eelel izkazati pred star\u0161i, so\u0161olci in u\u010ditelji in dobra ocena predstavlja pomemben del njegovega samovrednotenja. Ob tem pa je prepri\u010dan, da ga u\u010ditelj ne mara, zaradi \u010desar ne bo nikoli dosegel dobre ocene,” pove Tementova. Pri tem lahko pomaga \u017ee sprememba perspektive. “Pogosto – tako otroci kot odrasli – dogodkom pripisujemo preveliko te\u017eo. V\u010dasih pomaga \u017ee, da sku\u0161amo vrednost dogodka zmanj\u0161ati in sami pri sebi re\u010demo, da nas v \u017eivljenju \u010daka \u0161e veliko ve\u010djih izzivov in da ni vredno zgubljati energije za vsako majhno prepreko,” svetuje psihologinja. Seveda pa vedno ne bo mogo\u010de spremeniti pogleda, doda. Tedaj je pomembno, da imamo nekoga ob sebi. “\u017de star pregovor pravi, da prijateljstvo podvoji veselje in prepolovi \u017ealost. Vzdr\u017eevanje kakovostnih odnosov in zaupanje svojih te\u017eav drugim sta lahko v pomo\u010d otrokom in odraslim.” Vse je<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n