\u0160ola je pred vrati. Nebodigatreba, nujno zlo ali \u010disto veselje? “Po po\u010ditnicah je bilo vedno \u2018fajn\u2018 spet iti v \u0161olo. Malo smo jamrali, smo se pa tudi veselili dru\u017ebe so\u0161olcev in dogajanja. V \u017eivljenju so stvari veliko bolj okusne, \u010de se mora\u0161 za njih potruditi oziroma preliti kak\u0161no kapljo znoja. \u0160ola mora biti, da se lahko veseli\u0161 po\u010ditnic. Po\u010ditnic se res veseli\u0161 tudi zato, ker si prej deset mesecev resno delal.” \u010ce pogledate z distance, kaj je bilo v \u0161olskih klopeh najlep\u0161e in kaj najbolj hudo? “Najbolj\u0161a je bila dru\u017eba. Prijatelji, spoznavanja, prve ljubezni, simpatije. Slabi spomini pa so prav tako vezani na odnose z vrstniki. Na nastopih v \u0161olah rad povem, o \u010dem sem pisal svojo prvo knjigo. Za\u010delo se je tako, da so me starej\u0161i mulci, ne vem zakaj, \u010dakali pred \u0161olo in hoteli z mano nekaj raz\u010di\u0161\u010devati. Nisem to\u010dno vedel, zakaj, ne tega, komu sem se zameril. V osnovni \u0161oli niso vsa medvrstni\u0161ka sobivanja tako \u2018simpl\u2018, lahka, lahko te tudi zaznamujejo. Proti tebi se lahko zarotijo so\u0161olci, ali pa se ti zgodi kot meni, da sem moral iz \u0161ole be\u017eati skozi okna, pri zadnjem izhodu. Dokler se nisem nekega dne soo\u010dil z zadevami. Spoznavanje \u017eivljenja ima tako slasti kot kak\u0161en trn vmes. Niso najhuj\u0161i spomin na \u0161olo testi in ocene. Kdo pa se \u0161e spomni, koliko je pisal peti test pri matematiki v sedmem razredu?” Ste bili priden u\u010denec? “Uf, te\u017eek, zelo naporen. Te\u017eko sem bil pri miru. Zdaj bi dobil en kup ozna\u010db, najbr\u017e bi bil hiperaktiven, z motnjami pozornosti. Tudi z disciplino sem imel te\u017eave. Ampak nikoli nisem bil nesramen. \u2018Biksal\u2018 sem ga po svoje – ali sem med poukom klepetal, v\u010dasih kaj risal, v\u010dasih pisal. Te\u017eko je bilo skoncentrirano zdr\u017eati celo \u0161olsko uro. Kar je predstavljalo tudi izziv za profesorje. Vsak se je odzval na svoj na\u010din. Tu se je tudi pokazalo, kateri u\u010ditelj te zna zaposliti in umiriti, kateri je razposajenost vzel osebno, kot da ima\u0161 nekaj proti njemu. Ve\u010dina jih je znala lepo speljati.” Danes obiskujete \u0161ole, se sre\u010dujete z u\u010denci in dijaki<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u0160ola je pred vrati. Nebodigatreba, nujno zlo ali \u010disto veselje? “Po po\u010ditnicah je bilo vedno \u2018fajn\u2018 spet iti v \u0161olo. Malo smo jamrali, smo se pa tudi veselili dru\u017ebe so\u0161olcev in dogajanja. V \u017eivljenju so stvari veliko bolj okusne, \u010de se mora\u0161 za njih potruditi oziroma preliti kak\u0161no kapljo znoja. \u0160ola mora biti, da se lahko veseli\u0161 po\u010ditnic. Po\u010ditnic se res veseli\u0161 tudi zato, ker si prej deset mesecev resno delal.” \u010ce pogledate z distance, kaj je bilo v \u0161olskih klopeh najlep\u0161e in kaj najbolj hudo? “Najbolj\u0161a je bila dru\u017eba. Prijatelji, spoznavanja, prve ljubezni, simpatije. Slabi spomini pa so prav tako vezani na odnose z vrstniki. Na nastopih v \u0161olah rad povem, o \u010dem sem pisal svojo prvo knjigo. Za\u010delo se je tako, da so me starej\u0161i mulci, ne vem zakaj, \u010dakali pred \u0161olo in hoteli z mano nekaj raz\u010di\u0161\u010devati. Nisem to\u010dno vedel, zakaj, ne tega, komu sem se zameril. V osnovni \u0161oli niso vsa medvrstni\u0161ka sobivanja tako \u2018simpl\u2018, lahka, lahko te tudi zaznamujejo. Proti tebi se lahko zarotijo so\u0161olci, ali pa se ti zgodi kot meni, da sem moral iz \u0161ole be\u017eati skozi okna, pri zadnjem izhodu. Dokler se nisem nekega dne soo\u010dil z zadevami. Spoznavanje \u017eivljenja ima tako slasti kot kak\u0161en trn vmes. Niso najhuj\u0161i spomin na \u0161olo testi in ocene. Kdo pa se \u0161e spomni, koliko je pisal peti test pri matematiki v sedmem razredu?” Ste bili priden u\u010denec? “Uf, te\u017eek, zelo naporen. Te\u017eko sem bil pri miru. Zdaj bi dobil en kup ozna\u010db, najbr\u017e bi bil hiperaktiven, z motnjami pozornosti. Tudi z disciplino sem imel te\u017eave. Ampak nikoli nisem bil nesramen. \u2018Biksal\u2018 sem ga po svoje – ali sem med poukom klepetal, v\u010dasih kaj risal, v\u010dasih pisal. Te\u017eko je bilo skoncentrirano zdr\u017eati celo \u0161olsko uro. Kar je predstavljalo tudi izziv za profesorje. Vsak se je odzval na svoj na\u010din. Tu se je tudi pokazalo, kateri u\u010ditelj te zna zaposliti in umiriti, kateri je razposajenost vzel osebno, kot da ima\u0161 nekaj proti njemu. Ve\u010dina jih je znala lepo speljati.” Danes obiskujete \u0161ole, se sre\u010dujete z u\u010denci in dijaki<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n