Mati Terezija, rojena v Skopju v albanski dru\u017eini, leta in leta usmiljenka v revni Kalkuti, je od dana\u0161nje nedelje svetnica. Povi\u0161a jo, kanonizira, na dana\u0161nji ma\u0161i v Vatikanu pape\u017e Fran\u010di\u0161ek, ki je konec lanskega leta priznal \u010dude\u017e na njeno pripro\u0161njo, to pa je bila potrjena pot v svetni\u0161tvo. Za \u010dude\u017e je obveljala nenadna ozdravitev Brazilca v zadnjem stadiju malignega tumorja na mo\u017eganih. Marc\u00edlio Haddad Andrino je svojo zgodbo povedal v petek na tiskovni konferenci v Vatikanu. V komi je \u017ee bil 10. septembra 2008, peljali so ga v operacijsko sobo, na nujni kirur\u0161ki poseg. In ko je pri\u0161el kirurg, da operira, ga je na\u0161el zbujenega, pri polni zavesti. Ozdravitev v trenutku, so nazadnje potrdili zdravniki. “Oditi mora\u0161 iz samostana in pomagati ubogim” Mati Terezija se je rodila leta 1910 kot Agnese Gonxha Bojaxhiu. Pri osemnajstih se je pridru\u017eila kongregaciji sester misijonark Na\u0161e Gospe iz Loreta. Najprej na Irskem, tja je potovala skupaj s slovensko redovnico Elizabeto Kajn\u010d, potem v Indiji. Noviciat sta opravili v Darjeelingu pod Himalajo. Agnese je redovno ime vzela po sv. Tereziji Deteta Jezusa. 10. septembra 1946 je na poti na duhovne vaje v Darjeeling sli\u0161ala bo\u017eji glas. “Bila sem prepri\u010dana, da je bil to bo\u017eji glas. Naro\u010dilo je bilo jasno: oditi mora\u0161 iz samostana in pomagati ubogim tako, da \u017eivi\u0161 z njimi. To je bila naloga, ukaz. Vedela sem, kaj moram storiti, nisem pa vedela, kako,” je pripovedovala. 1948. izstopi iz reda. V preprostem belem sariju, obrobljen z modrimi \u010drtami, gre na ulice Kalkute, da bi slu\u017eila najbolj ubogim med ubogimi. Kmalu se ji pridru\u017eijo prve sestre, in leta 1950 nastane nov red, misijonark ljubezni, usmiljenk. 1952. v Kalkuti odpre dom za zapu\u0161\u010dene umirajo\u010de. Do za\u010detka sedemdesetih ima dru\u017eba misijonark ljubezni 50 domov v Indiji in drugod po svetu. Konec leta 1985 v New Yorku odpre prvo hi\u0161o za bolnike z aidsom. Leta 1979 dobi Nobelovo nagrado za mir. In jo porabi za revne, pomo\u010di portrebne. Njen glas kmalu se\u017ee do Vatikana. Spr<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Mati Terezija, rojena v Skopju v albanski dru\u017eini, leta in leta usmiljenka v revni Kalkuti, je od dana\u0161nje nedelje svetnica. Povi\u0161a jo, kanonizira, na dana\u0161nji ma\u0161i v Vatikanu pape\u017e Fran\u010di\u0161ek, ki je konec lanskega leta priznal \u010dude\u017e na njeno pripro\u0161njo, to pa je bila potrjena pot v svetni\u0161tvo. Za \u010dude\u017e je obveljala nenadna ozdravitev Brazilca v zadnjem stadiju malignega tumorja na mo\u017eganih. Marc\u00edlio Haddad Andrino je svojo zgodbo povedal v petek na tiskovni konferenci v Vatikanu. V komi je \u017ee bil 10. septembra 2008, peljali so ga v operacijsko sobo, na nujni kirur\u0161ki poseg. In ko je pri\u0161el kirurg, da operira, ga je na\u0161el zbujenega, pri polni zavesti. Ozdravitev v trenutku, so nazadnje potrdili zdravniki. “Oditi mora\u0161 iz samostana in pomagati ubogim” Mati Terezija se je rodila leta 1910 kot Agnese Gonxha Bojaxhiu. Pri osemnajstih se je pridru\u017eila kongregaciji sester misijonark Na\u0161e Gospe iz Loreta. Najprej na Irskem, tja je potovala skupaj s slovensko redovnico Elizabeto Kajn\u010d, potem v Indiji. Noviciat sta opravili v Darjeelingu pod Himalajo. Agnese je redovno ime vzela po sv. Tereziji Deteta Jezusa. 10. septembra 1946 je na poti na duhovne vaje v Darjeeling sli\u0161ala bo\u017eji glas. “Bila sem prepri\u010dana, da je bil to bo\u017eji glas. Naro\u010dilo je bilo jasno: oditi mora\u0161 iz samostana in pomagati ubogim tako, da \u017eivi\u0161 z njimi. To je bila naloga, ukaz. Vedela sem, kaj moram storiti, nisem pa vedela, kako,” je pripovedovala. 1948. izstopi iz reda. V preprostem belem sariju, obrobljen z modrimi \u010drtami, gre na ulice Kalkute, da bi slu\u017eila najbolj ubogim med ubogimi. Kmalu se ji pridru\u017eijo prve sestre, in leta 1950 nastane nov red, misijonark ljubezni, usmiljenk. 1952. v Kalkuti odpre dom za zapu\u0161\u010dene umirajo\u010de. Do za\u010detka sedemdesetih ima dru\u017eba misijonark ljubezni 50 domov v Indiji in drugod po svetu. Konec leta 1985 v New Yorku odpre prvo hi\u0161o za bolnike z aidsom. Leta 1979 dobi Nobelovo nagrado za mir. In jo porabi za revne, pomo\u010di portrebne. Njen glas kmalu se\u017ee do Vatikana. Spr<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n