\u010ce se je za\u010delo kot burka\u0161ki resni\u010dnostni \u0161ov, ameri\u0161ko predvolilno kampanja vsak nov teden bli\u017eje novembru spremlja manj in manj krohota. Da Donald Trump ni ve\u010d samo tragikomi\u010dni lik, ki postopek izbire novega ameri\u0161kega predsednika spreminja v tabloidni spektakel, je v zadnjih tednih postalo jasno. \u010ce ne prej, so so se dvomljivci zresnili ob zadnjih rezultatih javnomnenjskih raziskav, ki newyor\u0161kemu nepremi\u010dninskemu mogotcu pripisujejo najve\u010d mo\u017enosti za zmago. Kljub temu, da je u\u017ealil \u017ee vsa volilna telesa, kot \u010dez lu\u017eo ugotavljajo politi\u010dni analitiki. Trump 45 odstotkov, Clintonova 43 odstokov, Gary Johnson 7 odstotkov in Jill Stein 2 odstotka, je zadnje informativno stanje na \u0161tevcu. Koliko te\u017ee sploh imajo tovrstne javnomnenjske raziskave, ter ali lahko vodstvo enega od kandidatov h glasovanju spodbudi volilvce nasprotnega \u0161taba, smo vpra\u0161ali Andra\u017ea Zorka, partnerja v dru\u017ebi Valicon, ki se prav tako ukvarja z javnomnenjskimi Kako zanesljiva napoved so pravzaprav tovrstne javnomnenjske meritve, glede na to, da je do volitev, 8. novembra, \u0161e kar nekaj \u010dasa? “Oddaljenost od dogodka je zagotovo ena od okoli\u0161\u010din, ki vpliva na pravilnost napovedi (s pojmom zanesljivost namre\u010d ozna\u010dujemo zanesljivost izmerjenega podatka glede na velikost vzorca). Javnomnenjske raziskave so predvsem odraz trenutnega stanja. Hkrati \u017eivimo v \u010dasih, ko je apriorne zvestobe politi\u010dnim strankam vedno manj, vedno ve\u010d je t.i. takti\u010dnih volivcev in prerazporejanja glasov na sploh, hkrati je diseminacija informacij bistveno hitrej\u0161a kot neko\u010d, dru\u017ebena omre\u017eja pa predstavljajo pomemben nov kanal in na\u010din formiranja javnega mnenja \u2013 vse to vpliva na dinamiko formiranja javnega mnenja, tudi na hitrej\u0161e \u00bbobrate\u00ab v javnem mnenju. Po drugi strani je izziv vedno ve\u010dji tudi za izvajalce z vidika izvedbe anket, tu mislim predvsem na padajo\u010de stopnje sodelovanja in omejitve prevladujo\u010dih metod anketiranja (telefonskega, osebnega in spletnega). \u010ce imamo opravka z ve\u010d kandidati in nizkimi odstotki (<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u010ce se je za\u010delo kot burka\u0161ki resni\u010dnostni \u0161ov, ameri\u0161ko predvolilno kampanja vsak nov teden bli\u017eje novembru spremlja manj in manj krohota. Da Donald Trump ni ve\u010d samo tragikomi\u010dni lik, ki postopek izbire novega ameri\u0161kega predsednika spreminja v tabloidni spektakel, je v zadnjih tednih postalo jasno. \u010ce ne prej, so so se dvomljivci zresnili ob zadnjih rezultatih javnomnenjskih raziskav, ki newyor\u0161kemu nepremi\u010dninskemu mogotcu pripisujejo najve\u010d mo\u017enosti za zmago. Kljub temu, da je u\u017ealil \u017ee vsa volilna telesa, kot \u010dez lu\u017eo ugotavljajo politi\u010dni analitiki. Trump 45 odstotkov, Clintonova 43 odstokov, Gary Johnson 7 odstotkov in Jill Stein 2 odstotka, je zadnje informativno stanje na \u0161tevcu. Koliko te\u017ee sploh imajo tovrstne javnomnenjske raziskave, ter ali lahko vodstvo enega od kandidatov h glasovanju spodbudi volilvce nasprotnega \u0161taba, smo vpra\u0161ali Andra\u017ea Zorka, partnerja v dru\u017ebi Valicon, ki se prav tako ukvarja z javnomnenjskimi Kako zanesljiva napoved so pravzaprav tovrstne javnomnenjske meritve, glede na to, da je do volitev, 8. novembra, \u0161e kar nekaj \u010dasa? “Oddaljenost od dogodka je zagotovo ena od okoli\u0161\u010din, ki vpliva na pravilnost napovedi (s pojmom zanesljivost namre\u010d ozna\u010dujemo zanesljivost izmerjenega podatka glede na velikost vzorca). Javnomnenjske raziskave so predvsem odraz trenutnega stanja. Hkrati \u017eivimo v \u010dasih, ko je apriorne zvestobe politi\u010dnim strankam vedno manj, vedno ve\u010d je t.i. takti\u010dnih volivcev in prerazporejanja glasov na sploh, hkrati je diseminacija informacij bistveno hitrej\u0161a kot neko\u010d, dru\u017ebena omre\u017eja pa predstavljajo pomemben nov kanal in na\u010din formiranja javnega mnenja \u2013 vse to vpliva na dinamiko formiranja javnega mnenja, tudi na hitrej\u0161e \u00bbobrate\u00ab v javnem mnenju. Po drugi strani je izziv vedno ve\u010dji tudi za izvajalce z vidika izvedbe anket, tu mislim predvsem na padajo\u010de stopnje sodelovanja in omejitve prevladujo\u010dih metod anketiranja (telefonskega, osebnega in spletnega). \u010ce imamo opravka z ve\u010d kandidati in nizkimi odstotki (<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n