Elizabeta Wurth je po sklepu vrhovnega sodi\u0161\u010da upravi\u010dena do vra\u010dila po drugi svetovni vojni zaplenjenega premo\u017eenja njenega o\u010deta in nekdanjega \u017eupana Murske Sobote Ferdinanda Hartnerja, danes pi\u0161e Delo. Do tak\u0161nega sklepa so sodne oblasti pri\u0161le po tem, ko je bila Wurthova sprva neuspe\u0161na v denacionalizacijskem postopku, v drugo pa ji je uspelo. Kot pi\u0161e \u010dasnik Delo, je upravna enota njen denacionalizacijski zahtevek zavrnila, ker Hartner v \u010dasu zaplembe ni bil jugoslovanski dr\u017eavljan, a je njen odvetnik Danilo Hari na vrhovnem sodi\u0161\u010du obnovil kazenski postopek zoper Hartnerja in dosegel razveljavitev obsodbe zaradi procesnih napak. Hartnerjeva vila v Murski Soboti.Nata\u0161a Gider Ker je bila obsodba razveljavljena, bi torej morala biti razveljavljena tudi zaplemba premo\u017eenja oziroma bi moralo biti to vrnjeno, kar je Wurthova tudi zahtevala na sodi\u0161\u010du. Sobo\u0161ko okrajno sodi\u0161\u010de jo je najprej zavrnilo, a je vi\u0161je sodi\u0161\u010de tak\u0161no sodbo razveljavilo. V drugo je okrajna sodnica odlo\u010dila, da je zahteva Wurthove utemeljena, s tem pa se je strinjalo tudi vi\u0161je in na koncu vrhovno sodi\u0161\u010de, ki ni upo\u0161tevalo ugovorov dr\u017eavnega pravobranilstva, dodaja Delo. Ferdinand Hartner je bil \u017eupan Murske Sobote od leta 1933 do 1945. V tem \u010dasu je javno ob\u017ealoval, da je Prekmurje po prvi svetovni vojni pripadlo Jugoslaviji. Ob za\u010detku druge svetovne vojne, ko je Mad\u017earska okupirala Prekmurje, je podpiral na\u010drtno mad\u017earizacijo Prekmurja in sodeloval z mad\u017earskimi okupacijskimi oblastmi. Kot so za Delo pojasnili na dr\u017eavnem to\u017eilstvu, za vrnitev podr\u017eavljenega premo\u017eenja Hartnerja, ki mu je bilo 17. avgusta 1945 zaplenjeno s kazensko sodbo voja\u0161kega sodi\u0161\u010da, ni ve\u010d pravnih ovir, kar velja tudi za grad pri Gradu na Gori\u010dkem in Hartnerjevo vilo v Murski Soboti. Grad pri Gradu na Gori\u010dkem.Silva Eory Na murskosbo\u0161kem okrajnem sodi\u0161\u010du bodo na podlagi te odlo\u010ditve v nadaljnjih postopkih le \u0161e tehni\u010dno izvedli vra\u010dilo tako, da bodo v posameznih primerih odlo\u010dili, ali bo premo\u017eenje vrnjeno v na<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Elizabeta Wurth je po sklepu vrhovnega sodi\u0161\u010da upravi\u010dena do vra\u010dila po drugi svetovni vojni zaplenjenega premo\u017eenja njenega o\u010deta in nekdanjega \u017eupana Murske Sobote Ferdinanda Hartnerja, danes pi\u0161e Delo. Do tak\u0161nega sklepa so sodne oblasti pri\u0161le po tem, ko je bila Wurthova sprva neuspe\u0161na v denacionalizacijskem postopku, v drugo pa ji je uspelo. Kot pi\u0161e \u010dasnik Delo, je upravna enota njen denacionalizacijski zahtevek zavrnila, ker Hartner v \u010dasu zaplembe ni bil jugoslovanski dr\u017eavljan, a je njen odvetnik Danilo Hari na vrhovnem sodi\u0161\u010du obnovil kazenski postopek zoper Hartnerja in dosegel razveljavitev obsodbe zaradi procesnih napak. Hartnerjeva vila v Murski Soboti.Nata\u0161a Gider Ker je bila obsodba razveljavljena, bi torej morala biti razveljavljena tudi zaplemba premo\u017eenja oziroma bi moralo biti to vrnjeno, kar je Wurthova tudi zahtevala na sodi\u0161\u010du. Sobo\u0161ko okrajno sodi\u0161\u010de jo je najprej zavrnilo, a je vi\u0161je sodi\u0161\u010de tak\u0161no sodbo razveljavilo. V drugo je okrajna sodnica odlo\u010dila, da je zahteva Wurthove utemeljena, s tem pa se je strinjalo tudi vi\u0161je in na koncu vrhovno sodi\u0161\u010de, ki ni upo\u0161tevalo ugovorov dr\u017eavnega pravobranilstva, dodaja Delo. Ferdinand Hartner je bil \u017eupan Murske Sobote od leta 1933 do 1945. V tem \u010dasu je javno ob\u017ealoval, da je Prekmurje po prvi svetovni vojni pripadlo Jugoslaviji. Ob za\u010detku druge svetovne vojne, ko je Mad\u017earska okupirala Prekmurje, je podpiral na\u010drtno mad\u017earizacijo Prekmurja in sodeloval z mad\u017earskimi okupacijskimi oblastmi. Kot so za Delo pojasnili na dr\u017eavnem to\u017eilstvu, za vrnitev podr\u017eavljenega premo\u017eenja Hartnerja, ki mu je bilo 17. avgusta 1945 zaplenjeno s kazensko sodbo voja\u0161kega sodi\u0161\u010da, ni ve\u010d pravnih ovir, kar velja tudi za grad pri Gradu na Gori\u010dkem in Hartnerjevo vilo v Murski Soboti. Grad pri Gradu na Gori\u010dkem.Silva Eory Na murskosbo\u0161kem okrajnem sodi\u0161\u010du bodo na podlagi te odlo\u010ditve v nadaljnjih postopkih le \u0161e tehni\u010dno izvedli vra\u010dilo tako, da bodo v posameznih primerih odlo\u010dili, ali bo premo\u017eenje vrnjeno v na<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n