\u0160est avtomobilov je parkiranih ob hi\u0161i, na kateri pi\u0161e Oljarna Kocbek. V Stari Gori smo, pri Svetem Juriju ob \u0160\u010davnici. Ko vstopimo v sobo, bolje re\u010deno delavnico, je v njej polno ljudi. Po tihem kramljajo, \u017eenica v predpasniku pazljivo me\u0161a semena, medtem ko se ta po\u010dasi pra\u017eijo v kotlu. Po prostoru prijetno di\u0161i. Vsi so prinesli bu\u010dna semena in si pripravljajo napitek, po katerem slovita Prekmurje in \u0160tajerska. Kdor zmelje, prepra\u017ei in stisne tri kilograme semen, odnese liter teko\u010dine. So odstopanja, odvisno od letine. Leto\u0161nja je dobra, nam ob mo\u010dnem stisku rok zadovoljno pove gospodar Gorazd Kocbek, medtem ko v drugi sobi obiskovalcem izdaja ra\u010dune z majhnimi zneski. “Odprto imamo vse leto, ampak zdaj je glavna sezona. V\u010dasih je trajala do poznega oktobra,” potrdi, kar smo videli na poljih, polnih oran\u017eno-rjavih krogel. Deset bu\u010d razdrejo za en kilogram semen. \u010ce smo se neko\u010d zmrdovali nad mastnim oljem, ker da \u0161kodi zdravju, se je trend obrnil v nasprotno smer. Dosti bu\u010dnega olja spijte, nas vabijo zdravstveni priro\u010dniki: dobro je za prostato in mehur, presnavlja holesterol, uravnava presnovo in \u0161e in \u0161e. Izsledki, ki gredo Kocbekovim pravzaprav na roko. \u010ceravno je Gorazd tretji \u010dlen v dru\u017einski oljarski verigi – po dedku Alojzu, ki je oljarno odprl leta 1929, in o\u010detu Antonu -, si v mladosti ni mislil, da bo kuhan in pe\u010den v oljarstvu. Niti ga nih\u010de od doma\u010dih ni silil med bu\u010dna polja. “Ne sestre ne mene. Bolj so naju usmerjali kam drugam. Seveda sem bil kot otrok radoveden, kaj po\u010dne v delavnici o\u010de, a sem vmes tudi povsem \u2018pozabil\u2018, da doma delamo bu\u010dno olje,” razkrije Gorazd. Fakulteta ne razume bu\u010d “Po izobrazbi sem strojni tehnik. Zanimala me je tehnika v zvezi s prakso, a so tam u\u010dili samo teorijo. Na strojni fakulteti v Mariboru se tudi nisem na\u0161el, poskusil sem na ekonomski v Ljubljani. Spet sama teorija. Na\u0161a bran\u017ea je dale\u010d od tistega, kar v \u0161oli u\u010dijo. Predvsem pa te ne nau\u010dijo najbolj pomembnega – kako produkt prodati.” Ker je ugotovil, da politi\u010d<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u0160est avtomobilov je parkiranih ob hi\u0161i, na kateri pi\u0161e Oljarna Kocbek. V Stari Gori smo, pri Svetem Juriju ob \u0160\u010davnici. Ko vstopimo v sobo, bolje re\u010deno delavnico, je v njej polno ljudi. Po tihem kramljajo, \u017eenica v predpasniku pazljivo me\u0161a semena, medtem ko se ta po\u010dasi pra\u017eijo v kotlu. Po prostoru prijetno di\u0161i. Vsi so prinesli bu\u010dna semena in si pripravljajo napitek, po katerem slovita Prekmurje in \u0160tajerska. Kdor zmelje, prepra\u017ei in stisne tri kilograme semen, odnese liter teko\u010dine. So odstopanja, odvisno od letine. Leto\u0161nja je dobra, nam ob mo\u010dnem stisku rok zadovoljno pove gospodar Gorazd Kocbek, medtem ko v drugi sobi obiskovalcem izdaja ra\u010dune z majhnimi zneski. “Odprto imamo vse leto, ampak zdaj je glavna sezona. V\u010dasih je trajala do poznega oktobra,” potrdi, kar smo videli na poljih, polnih oran\u017eno-rjavih krogel. Deset bu\u010d razdrejo za en kilogram semen. \u010ce smo se neko\u010d zmrdovali nad mastnim oljem, ker da \u0161kodi zdravju, se je trend obrnil v nasprotno smer. Dosti bu\u010dnega olja spijte, nas vabijo zdravstveni priro\u010dniki: dobro je za prostato in mehur, presnavlja holesterol, uravnava presnovo in \u0161e in \u0161e. Izsledki, ki gredo Kocbekovim pravzaprav na roko. \u010ceravno je Gorazd tretji \u010dlen v dru\u017einski oljarski verigi – po dedku Alojzu, ki je oljarno odprl leta 1929, in o\u010detu Antonu -, si v mladosti ni mislil, da bo kuhan in pe\u010den v oljarstvu. Niti ga nih\u010de od doma\u010dih ni silil med bu\u010dna polja. “Ne sestre ne mene. Bolj so naju usmerjali kam drugam. Seveda sem bil kot otrok radoveden, kaj po\u010dne v delavnici o\u010de, a sem vmes tudi povsem \u2018pozabil\u2018, da doma delamo bu\u010dno olje,” razkrije Gorazd. Fakulteta ne razume bu\u010d “Po izobrazbi sem strojni tehnik. Zanimala me je tehnika v zvezi s prakso, a so tam u\u010dili samo teorijo. Na strojni fakulteti v Mariboru se tudi nisem na\u0161el, poskusil sem na ekonomski v Ljubljani. Spet sama teorija. Na\u0161a bran\u017ea je dale\u010d od tistega, kar v \u0161oli u\u010dijo. Predvsem pa te ne nau\u010dijo najbolj pomembnega – kako produkt prodati.” Ker je ugotovil, da politi\u010d<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n