Letos mineva okroglih 400 let, kar je cerkvena inkvizicija prepovedala Galileu u\u010denje, da se Zemlja vrti okoli Sonca. V \u0161tirih stoletjih so znanstveniki odkrili nepojmljive, osupljive re\u010di o vesolju in nas naredili kar malo razvajene od znanstvenega napredka. A \u0161e zmeraj se soo\u010dajo z vznemirljivo uganko: ne vedo, iz \u010desa je 95 odstotkov vesolja. Astronomske meritve ka\u017eejo, da atomi, ki tvorijo planete, zvezde, meglice, navsezadnje tudi nas, predstavljajo le bore \u0161tiri odstotke snovi. Ve\u010dino na\u0161ega vesolja tvorita temni entiteti: temna snov in temna energija. Po ocenah strokovnjakov temna snov predstavlja 23 odstotkov vesolja in temna energija 73 odstotkov. Povedano zelo poenostavljeno: temna snov je nekak\u0161no nevidno lepilo, ki dr\u017ei galaksije in jate galaksij skupaj, medtem ko je temna energija sila, ki vle\u010de vesolje narazen. Znanstveniki \u017ee leta razpravljajo, kaj naj bi bila ta sila – morda posledica orja\u0161kih magnetnih polj, ki vladajo nad vesoljem, morda energija vakuuma -, a prepri\u010dljivih razlag \u0161e ni. Kako se je za\u010delo \u017eivljenje Ve\u010dina znanstvenikov se strinja, da je pred 3,9 do 4,2 milijarde let nekaj “zakuhalo” prvobitno juho \u017eivljenja. Nekaj osnovnih kemikalij – metan, amonijak, \u017eveplovodikovi plini\u00a0… – se je povezalo z vodo in nastala je bogata enolon\u010dnica aminokislin, sladkorjev, ma\u0161\u010dobnih kislin in drugih organskih sestavin. Toda kako so se osnovne kemikalije, prisotne na zgodnji Zemlji, spontano uredile v nekaj tako zapletenega, kot je \u017eivljenje? Kako smo pri\u0161li do DNK? Kak\u0161ne so bile videti prve celice? Kak\u0161en je bil tisti prvi skupek kemijskih snovi, ki se je zavrtel v ples \u017eivljenja? Od leta leta 1953, ko je Stanley Miller z Univerze v Chichagu postavil teorijo o prvobitni juhi, nismo ni\u010d bli\u017eje resnici o nastanku \u017eivljenja. Zamisel, da je prispelo iz vesolja z asteroidi, kometi ali meteoriti, ima dolgo zgodovino in zagovarjala so jo ugledna znanstvena imena \u017ee v 19. stoletju, toda ve\u010dine znanstvenikov ni prepri\u010dala, ker zanjo ni dovolj trdnih dokazov<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Letos mineva okroglih 400 let, kar je cerkvena inkvizicija prepovedala Galileu u\u010denje, da se Zemlja vrti okoli Sonca. V \u0161tirih stoletjih so znanstveniki odkrili nepojmljive, osupljive re\u010di o vesolju in nas naredili kar malo razvajene od znanstvenega napredka. A \u0161e zmeraj se soo\u010dajo z vznemirljivo uganko: ne vedo, iz \u010desa je 95 odstotkov vesolja. Astronomske meritve ka\u017eejo, da atomi, ki tvorijo planete, zvezde, meglice, navsezadnje tudi nas, predstavljajo le bore \u0161tiri odstotke snovi. Ve\u010dino na\u0161ega vesolja tvorita temni entiteti: temna snov in temna energija. Po ocenah strokovnjakov temna snov predstavlja 23 odstotkov vesolja in temna energija 73 odstotkov. Povedano zelo poenostavljeno: temna snov je nekak\u0161no nevidno lepilo, ki dr\u017ei galaksije in jate galaksij skupaj, medtem ko je temna energija sila, ki vle\u010de vesolje narazen. Znanstveniki \u017ee leta razpravljajo, kaj naj bi bila ta sila – morda posledica orja\u0161kih magnetnih polj, ki vladajo nad vesoljem, morda energija vakuuma -, a prepri\u010dljivih razlag \u0161e ni. Kako se je za\u010delo \u017eivljenje Ve\u010dina znanstvenikov se strinja, da je pred 3,9 do 4,2 milijarde let nekaj “zakuhalo” prvobitno juho \u017eivljenja. Nekaj osnovnih kemikalij – metan, amonijak, \u017eveplovodikovi plini\u00a0… – se je povezalo z vodo in nastala je bogata enolon\u010dnica aminokislin, sladkorjev, ma\u0161\u010dobnih kislin in drugih organskih sestavin. Toda kako so se osnovne kemikalije, prisotne na zgodnji Zemlji, spontano uredile v nekaj tako zapletenega, kot je \u017eivljenje? Kako smo pri\u0161li do DNK? Kak\u0161ne so bile videti prve celice? Kak\u0161en je bil tisti prvi skupek kemijskih snovi, ki se je zavrtel v ples \u017eivljenja? Od leta leta 1953, ko je Stanley Miller z Univerze v Chichagu postavil teorijo o prvobitni juhi, nismo ni\u010d bli\u017eje resnici o nastanku \u017eivljenja. Zamisel, da je prispelo iz vesolja z asteroidi, kometi ali meteoriti, ima dolgo zgodovino in zagovarjala so jo ugledna znanstvena imena \u017ee v 19. stoletju, toda ve\u010dine znanstvenikov ni prepri\u010dala, ker zanjo ni dovolj trdnih dokazov<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n