\u010ce danes ne bo presene\u010denja, bo sedmi predsednik evropske nogometne zveze postal Slovenec Aleksander \u010ceferin. Zvezo bo prevzel v enem njenih najte\u017ejih obdobij v njeni 62 letni zgodovini. Ustanovljena je namre\u010d bila v \u0160vici, natan\u010dneje v Baslu, in sicer je nastala po pogovoru med italijansko, francosko in belgijsko nogometno zvezo. Na za\u010detku je vklju\u010devala 25 zvez, danes pa jih vklju\u010duje kar 55. \u0160tevilo je drasti\u010dno naraslo v za\u010detku devetdesetih let, ko je po razpadu dr\u017eav nastalo ve\u010d manj\u0161ih zvez, tudi slovenska. Na za\u010detku je \u0161lo bolj za administrativno telo, ki pa se je kmalu razvila v veliko ve\u010d kot to. Danes zveza upravlja z najpomembnej\u0161ima nogometnima tekmovanjema na podro\u010dju Evrope \u2013 evropskim prvenstvom ter Ligo prvakov. Kljub dolgi zgodovini pa je evropska nogometna zveza do sedaj imela le \u0161est predsednikov, kjer je najdalj\u0161i mandat imel \u0160ved Lennart Johansson in sicer kar 17 let. Predsedniki Uefe do danes Ebbe Schwart, Danska, 22. avgust 1954 do 17. april 1962 Prvi predsednik je bil nekdanji vratar AB Copenhagen in je bil za tiste \u010dase idealen predsednik. Bil je diplomatski in je pri\u0161el iz dr\u017eave z dolgo nogometno tradicijo. Polo\u017eaj je zapustil, ker je bil izvoljen v izvr\u0161ni odbor Fife. Gustav Wiederkehr, \u0160vica, 17. april 1962 do 7. julij 1972 Vodenje Uefe je prevzel v njenem kriti\u010dnem trenutku, saj je evropska zveza \u017ee prestala svoje za\u010detne te\u017eave in bi se morala nadalje razvijati. Nogomet je postajal vedno bolj popularen, hkrati pa sta svoje izzive ponujala tudi razvoj televizije in la\u017ejega potovanja po Evropi. Poleti 1972 je tragi\u010dno umrl in tako polo\u017eaj zapustil Artemio Franchi, Italija, 15. marec do 12. avgust 1983 Nekdanji igralec ter sodnik se je v svoje mandatu posvetil predvsem zmanj\u0161anju nasilja na tekmah. Zavedal pa se je \u017ee mo\u010di, ki jo ima nogomet kot socialni fenomen. Tudi on pa je polo\u017eaj izgubil po tragi\u010dni smrti. Avgusta 1983 je namre\u010d umrl v prometni nesre\u010di. Jacques Georges, Francija, 12. avgust 1983 do 19. april 1990 Georges je dodatn<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u010ce danes ne bo presene\u010denja, bo sedmi predsednik evropske nogometne zveze postal Slovenec Aleksander \u010ceferin. Zvezo bo prevzel v enem njenih najte\u017ejih obdobij v njeni 62 letni zgodovini. Ustanovljena je namre\u010d bila v \u0160vici, natan\u010dneje v Baslu, in sicer je nastala po pogovoru med italijansko, francosko in belgijsko nogometno zvezo. Na za\u010detku je vklju\u010devala 25 zvez, danes pa jih vklju\u010duje kar 55. \u0160tevilo je drasti\u010dno naraslo v za\u010detku devetdesetih let, ko je po razpadu dr\u017eav nastalo ve\u010d manj\u0161ih zvez, tudi slovenska. Na za\u010detku je \u0161lo bolj za administrativno telo, ki pa se je kmalu razvila v veliko ve\u010d kot to. Danes zveza upravlja z najpomembnej\u0161ima nogometnima tekmovanjema na podro\u010dju Evrope \u2013 evropskim prvenstvom ter Ligo prvakov. Kljub dolgi zgodovini pa je evropska nogometna zveza do sedaj imela le \u0161est predsednikov, kjer je najdalj\u0161i mandat imel \u0160ved Lennart Johansson in sicer kar 17 let. Predsedniki Uefe do danes Ebbe Schwart, Danska, 22. avgust 1954 do 17. april 1962 Prvi predsednik je bil nekdanji vratar AB Copenhagen in je bil za tiste \u010dase idealen predsednik. Bil je diplomatski in je pri\u0161el iz dr\u017eave z dolgo nogometno tradicijo. Polo\u017eaj je zapustil, ker je bil izvoljen v izvr\u0161ni odbor Fife. Gustav Wiederkehr, \u0160vica, 17. april 1962 do 7. julij 1972 Vodenje Uefe je prevzel v njenem kriti\u010dnem trenutku, saj je evropska zveza \u017ee prestala svoje za\u010detne te\u017eave in bi se morala nadalje razvijati. Nogomet je postajal vedno bolj popularen, hkrati pa sta svoje izzive ponujala tudi razvoj televizije in la\u017ejega potovanja po Evropi. Poleti 1972 je tragi\u010dno umrl in tako polo\u017eaj zapustil Artemio Franchi, Italija, 15. marec do 12. avgust 1983 Nekdanji igralec ter sodnik se je v svoje mandatu posvetil predvsem zmanj\u0161anju nasilja na tekmah. Zavedal pa se je \u017ee mo\u010di, ki jo ima nogomet kot socialni fenomen. Tudi on pa je polo\u017eaj izgubil po tragi\u010dni smrti. Avgusta 1983 je namre\u010d umrl v prometni nesre\u010di. Jacques Georges, Francija, 12. avgust 1983 do 19. april 1990 Georges je dodatn<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n