“Pomembno je, da migrante ne predstavljamo kot silhuete v daljavi in izza \u017ei\u010dnatih ograj, ampak jih \u010dim pogosteje predstavljamo kot ljudi, jim damo \u010dlove\u0161ki obraz,” je povedala psihoterapevtka Slavica Ravnik.<\/p>\n
\u017de zelo zgodaj v \u017eivljenju pod vplivom dru\u017einskega ozra\u010dja ter socialnega in kulturnega okolja, v katerem \u017eivimo, oblikujemo do sveta in do soljudi strpen ali nestrpen odnos. “Obi\u010dajno otrok ni strah druga\u010dnih ljudi in ne zaznavajo druga\u010dnosti. \u0160ele ko vidijo nestrpne reakcije odraslih do druga\u010dnih, tudi otroci za\u010dnejo posnemati njihovo vedenje,” je poudarila pediatrinja in otro\u0161ka psihiatrinja Anica Kos Miku\u0161. Povedala je tudi, da je ravno zaradi tega zelo pomembno, kak\u0161en je zgled star\u0161ev, vzgojiteljev in ostalih odraslih v otrokovem \u017eivljenju, ki otroku poka\u017eejo, kako se vesti do manj znanih situacij in ljudi.<\/p>\n
Ob begunski krizi pa je vzniknil tudi vsesplo\u0161en strah pred teroristi\u010dno gro\u017enjo. Penolog Dragan Petrovec je ob tem opozoril, da je nevarnost, da se med begunci skrivajo tudi tak\u0161ni z zlimi nameni, minimalna. “Statisti\u010dno je veliko ve\u010dja nevarnost, da se nam kaj zgodi med na\u0161 doma\u010do populacijo, kot pa med begunci. Tu ne gre toliko za strah pred teroristi\u010dno gro\u017enjo, gre predvsem za sovra\u0161tvo in za prilo\u017enost izkazovati mo\u010d nad nekom, ki je povsem brez mo\u010di,” je \u0161e povedal.<\/p>\n
Ob postavljanju tehni\u010dnih ovir oziroma \u017ei\u010dnatih ograj se ustvarja dodaten strah pred begunci in pri tem ima dr\u017eava zelo veliko odgovornost, je dejal Petrovec. “Z lastnim zgledom lahko naredimo najve\u010d, je pa seveda potrebnega nekaj poguma in nasprotovanja uradni politiki, \u010de bi v situaciji, kot je begunska, hoteli dati tak dober zgled,” je \u0161e dodal.<\/p>\n
V tem \u010dasu so vzniknile tudi nove oblike izra\u017eanja sovra\u017enega govora, usmerjene proti migrantom, predvsem preko socialnih omre\u017eij, kjer posameznik za masko anonimnosti lahko prosto izra\u017ea sovra\u017enost. Tovrstno izra\u017eanje ima po besedah penologa Dragana Petrovca dva u\u010dinka. Prispeva k temu, da je koli\u010dina izra\u017eanja sovra\u017enega govora ve\u010dja, ima pa lahko tudi lastnost ventila, kjer ljudje “sprostijo” sovra\u017enost, ki pa je potem drugje navadno ne izra\u017eajo. Regulirati se teh novih dimenzij izra\u017eanja sovra\u017enega govora verjetno ne da, gotovo pa bi morali zavirati sovra\u0161tvo tam, kjer ga lahko, na primer na javnih shodih in v medijih.<\/p>\n
Sogovorniki na sredini okrogli mizi so se strinjali, da je pomembno, da spregovorimo o strahovih, saj nam jih pogovor pomaga premagati in narediti prostor v nas za naklonjen odnos do drugega in druga\u010dnega.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Za strpnost do beguncev je pomembna identifikacija z njimi, so se strinjali sogovorniki na sredini okrogli mizi Strpnost in nestrpnost v lu\u010di begunske krize. V medijih je premalo \u017eivljenjskih zgodb migrantov in njihovih na\u010drtov. Dr\u017eava dr\u017eavljanom in star\u0161i otrokom pa bi morali dati zgled, da smo do druga\u010dnih lahko strpni, so izpostavili.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":128046,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1606,4525],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n