Listina samoregulative, ki so jo lani podpisala podjetja, zajema konec ogla\u0161evanja otrokom, mlaj\u0161im od 12 let, odgovorno obna\u0161anje v \u0161olah in ozna\u010devanje energijske vrednosti na prednji strani embala\u017ee. Vklju\u010dena je tudi ponudba razli\u010dnih izdelkov in spodbujanje zdravega \u017eivljenjskega sloga pri zaposlenih v podjetjih in tudi v \u0161ir\u0161i dru\u017ebi, so zapisali na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).<\/p>\n
“Pred enim letom je sektor sam sebi zastavil ambiciozne cilje in verjamem, da bomo na podlagi podatkov za leto\u0161nje leto \u017ee izkazovali bistven napredek pri implementaciji zavez v primerjavi z lanskim letom,” je poudarila direktorica Zbornice kmetijskih in \u017eivilskih podjetij na GZS Tatjana Zagorc.<\/p>\n
“Tudi ostali sektorji ne mirujejo. Prepri\u010dana sem, da se bo sektorju brezalkoholnih pija\u010d v leto\u0161njem letu pridru\u017eil \u0161e mle\u010dnopredelovalni, ki je v zaklju\u010dku usklajevanja svojih zavez odgovornosti,” je dodala v pisni izjavi za javnost.<\/p>\n
Na Nacionalnem in\u0161titutu za javno zdravje (NIJZ) te aktivnosti pozdravljajo in podpirajo. Eno od klju\u010dnih podro\u010dij delovanja javnega zdravja je namre\u010d tudi spodbujanje prehrambene industrije k preoblikovanju izdelkov v bolj zdravju naklonjene.<\/p>\n
Po podatkih GZS je sicer prodaja brezalkoholnih pija\u010d v letu 2015 ostala na isti ravni kot leta 2014. Poraba brezalkoholnih pija\u010d brez vode, sokov in nektarjev je zna\u0161ala 96 litrov na prebivalca, kar je 25 odstotkov manj kot leta 2010, ko je poraba zna\u0161ala 127,6 litrov na prebivalca.<\/p>\n
Na podlagi podatkov, ki so jih zbrali podpisniki zavez, so ugotovili, da je bilo lani na slovenski trg danih 2,1 milijona hektolitrov brezalkoholnih pija\u010d. Energijski iznos omenjene koli\u010dine pa medtem v povpre\u010dju zna\u0161a 19,1 kilokalorij na 100 mililitrov pija\u010de.<\/p>\n
Na NIJZ medtem ugotavljajo, da se je dele\u017e \u0161olarjev, ki vsak dan pijejo sladkane pija\u010de, med letoma 2002 in 2014 zni\u017eal z 39,6 odstotka na 24,3 odstotka. Vsaj eno sladkano pija\u010do tako vsak dan spije vsak \u010detrti \u0161olar, pogosteje pa jih u\u017eivajo starej\u0161i \u0161olarji ter fantje, je pokazala raziskava Z zdravjem povezano vedenje v \u0161olskem obdobju, ki so jo izvedli med letoma 2002 in 2014.<\/p>\n
Podoben trend opa\u017eajo tudi med odraslimi prebivalci Slovenije. V obdobju 2001-2012 se je statisti\u010dno zna\u010dilno zmanj\u0161al dele\u017e tistih, ki te pija\u010de u\u017eivajo ve\u010d kot enkrat do trikrat na teden. Pogosteje jih u\u017eivajo mo\u0161ki, stari med 25 in 39 let, ljudje z ni\u017ejo stopnjo izobrazbe ter tisti, ki opravljajo te\u017eka fizi\u010dna dela.<\/p>\n
Leta 2012 so opazili ve\u010dji dele\u017e vsakodnevnega u\u017eivanja teh pija\u010d v vzhodni Sloveniji, \u0161e posebej v murskosobo\u0161ki regiji, so pokazali rezultati raziskave Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije, starih od 25 do 64 let.<\/p>\n
Na in\u0161titutu se zavzemajo za celovite in dolgotrajno vzdr\u017ene sistemske ukrepe, ki bodo ljudem dali ve\u0161\u010dine in pripomo\u010dke za preudarno odlo\u010danje o zdravih izbirah. Zagotavljati pa morajo tudi okolje, ki bo take izbire tudi omogo\u010dalo in jih spodbujalo, so navedli. Ob tem pa so izpostavili so tudi pomen telesne dejavnosti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Enajst podjetij iz sektorja proizvodnje brezalkoholnih pija\u010d je pred letom dni podpisalo listino petih zavez odgovornosti na podro\u010dju zdravega \u017eivljenjskega sloga, so sporo\u010dili z GZS. Po podatkih zbornice je sicer prodaja brezalkoholnih pija\u010d lani ostala na isti ravni kot leta 2014. Pitje sladkanih pija\u010d pa po ugotovitvah NIJZ upada.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":134787,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[6358],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n