“Gospodje “zahodni demokrati” ne dajejo nikoli ni\u010desar brez ra\u010duna; niso nam po prvi vojni pobrali samo vas, Primorcev, takrat in potem \u0161e enkrat so nas baranta\u0161ko okradli tudi za Koro\u0161ko. Danes nam prefrigano kradejo \u0161e zadnja velika podjetja, mi pa se obna\u0161amo, kot da je ta njihova dru\u017eba, ta brezobzirni neoliberalizem, dobrodelna in po\u0161tena re\u010d, ki smo ji celo kaj dol\u017eni,” je poudaril Kmecl.<\/p>\n
V imenu zamejskih Slovencev je spregovoril zgodovinar Borut Klabjan. V nagovoru je poudaril, da je bila Primorska vedno poseben problem: “Mogo\u010de se bo nekaterim zdela zgodba o osamosvajanju Primorske periferna, marginalna, obrobna v slovenskem nacionalnem obzorju. Vendar \u010de pomislimo, da so se ukrepi t.i. obmejnega fa\u0161izma izvajali nad tretjino slovenskega prebivalstva in kako je bila v \u010dasu druge svetovne vojne polovica Slovencev del kraljevine Italije, lahko trdimo, da zgodovina primorskega prostora ni samo stvar Primorcev, temve\u010d zaznamuje odnos do narodnega vpra\u0161anja vseh Slovencev.”<\/p>\n
Obiskovalce sta nagovorila tudi postojnski \u017eupan Igor Marenti\u010d in predsednik Zdru\u017eenja borcev za vrednote NOB Postojna Jerko \u010cehovin.<\/p>\n
Prireditve so se udele\u017eili tudi predsednik republike Borut Pahor, poslanci DZ, \u017eupani in bor\u010devske delegacije.<\/p>\n
Kulturni program so v nadaljevanju prireditve oblikovali Trobilni kvintet orkestra Slovenske vojske, Tr\u017ea\u0161ki partizanski pevski zbor Pinko Toma\u017ei\u010d, Postojnska godba 1808, Baletno dru\u0161tvo Postojna in primorski recitatorji, glasbeniki in plesalci. Ob\u010dina Postojna je poleg slovesne prireditve, ki so jo neposredno prena\u0161ali na TV Slovenija, pripravila tudi \u0161tevilne spremljevalne dogodke in oglede, namenjene vsem generacijam preko celega dne.<\/p>\n
Osrednja slovesnost je potekala pod naslovom Primorska.sr\u010dna. Organizatorja sta Ob\u010dina Postojna in Zdru\u017eenje borcev za vrednote NOB Postojna ob finan\u010dni pomo\u010di ostalih primorskih ob\u010din, saj je dr\u017eavna proslava organizirana le vsakih pet let. Primorske ob\u010dine izmeni\u010dno pripravljajo osrednje slovesnosti ob dr\u017eavnem prazniku; po lanski prireditvi v Tolminu so jo letos pripravili v Postojni.<\/p>\n
Kljub napovedi slabega vremena so organizatorji na\u0161teli okrog 10.000 obiskovalcev, nekoliko okrnjen je tudi program dogodkov.<\/p>\n
Praznik vrnitve Primorske k mati\u010dni domovini je dr\u017eavni praznik od leta 2006, vendar ni dela prost dan.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Na dana\u0161nji prireditvi ob prazniku priklju\u010ditve Primorske k mati\u010dni domovini v Postojni je slavnostni govornik Matja\u017e Kmecl spomnil na velik pomen, ki so ga imeli Primorci, da je Slovenija danes tak\u0161na, kot je. \u010ce ne bi bilo njihovega upora, bi meja z Italijo \u0161e vedno potekala na Postojnskem, pa tudi osamosvajanje leta 1991 ne bi bilo tak\u0161no.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":134999,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6360,5774],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n