Prve debate o kraj\u0161em delavniku so se na \u0161vedskem za\u010dele \u017ee pred 13 leti. V tem \u010dasu se je rodilo kar nekaj izvirnih idej in, kot ka\u017ee, jih bo \u0160vedska med prvimi na svetu tudi uresni\u010dila (ena takih je, da bi starej\u0161i od 40 let delali samo 4 dni na teden). Svoje navdu\u0161enje nad novimi na\u010dini zaposlovanja so podkrepili s \u0161tevilkami in zdi se, da \u0161vedskemu gospodarstvu \u0161e nikdar ni \u0161lo tako dobro, kot prav sedaj. Za 30-urni delovni teden so se prvi odlo\u010dili pri Toyoti, kjer so \u017ee leta 2003 vpeljali 6-urni delovnik. Prvo leto se jim je dobi\u010dek pove\u010dal za ve\u010d kot 20 odstotkov, s podobno rastjo pa so napredovali tudi, ko je bila cela Evropa v krizi. Takih primerov podjetij je na \u0160vedskem \u017ee ve\u010d sto. So pa vladni ekonomisti izra\u010dunali \u0161e en izredno pomemben vpliv skraj\u0161anega delavnika. Zaposleni s kraj\u0161im delovnim \u010dasom kvalitetneje pre\u017eivljajo prosti \u010das. Dr\u017eava zaslu\u017ei ve\u010d z davki. Zadovoljni zaposleni so manj na bolni\u0161kih (skoraj za 30 odstotkov manj). Tudi stro\u0161ki za zdravstvo so ob\u010dutno ni\u017eji\u00a0… Raziskave so med drugim pokazale, da imajo zadovoljni zaposleni 17 odstotkov manj prometnih nesre\u010d. Kako pa zni\u017eanje delovnega \u010dasa vpliva na osebne dohodke? \u010ce mislite, da \u0160vedi zaradi tega maj zaslu\u017eijo, se motite. Podjetja, ki so se odlo\u010dila za prehod na 30-urni delavni teden, so pla\u010de zaposlenim sprva res zni\u017eala za 25 odstotkov, vendar pa so \u017ee v nekaj mesecih dosegli vi\u0161ino dohodkov pred prehodom in v povpre\u010dju v letu in pol presegli prej\u0161nje vi\u0161ine. Na \u0160vedskem je namre\u010d obi\u010dajno, da so zaposleni soudele\u017eeni pri dobi\u010dku. Skrivnost, da severnjaki lahko eksperimentirajo s pla\u010dami in zaposlitvami, se skriva v bruto prihodkih. Povpre\u010den \u0160ved namre\u010d na leto zaslu\u017ei 60.430 dolarjev. Za primerjavo: povpre\u010dna letna pla\u010da Slovenca je 24.002 dolarja.Gospodarstvo<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Prve debate o kraj\u0161em delavniku so se na \u0161vedskem za\u010dele \u017ee pred 13 leti. V tem \u010dasu se je rodilo kar nekaj izvirnih idej in, kot ka\u017ee, jih bo \u0160vedska med prvimi na svetu tudi uresni\u010dila (ena takih je, da bi starej\u0161i od 40 let delali samo 4 dni na teden). Svoje navdu\u0161enje nad novimi na\u010dini zaposlovanja so podkrepili s \u0161tevilkami in zdi se, da \u0161vedskemu gospodarstvu \u0161e nikdar ni \u0161lo tako dobro, kot prav sedaj. Za 30-urni delovni teden so se prvi odlo\u010dili pri Toyoti, kjer so \u017ee leta 2003 vpeljali 6-urni delovnik. Prvo leto se jim je dobi\u010dek pove\u010dal za ve\u010d kot 20 odstotkov, s podobno rastjo pa so napredovali tudi, ko je bila cela Evropa v krizi. Takih primerov podjetij je na \u0160vedskem \u017ee ve\u010d sto. So pa vladni ekonomisti izra\u010dunali \u0161e en izredno pomemben vpliv skraj\u0161anega delavnika. Zaposleni s kraj\u0161im delovnim \u010dasom kvalitetneje pre\u017eivljajo prosti \u010das. Dr\u017eava zaslu\u017ei ve\u010d z davki. Zadovoljni zaposleni so manj na bolni\u0161kih (skoraj za 30 odstotkov manj). Tudi stro\u0161ki za zdravstvo so ob\u010dutno ni\u017eji\u00a0… Raziskave so med drugim pokazale, da imajo zadovoljni zaposleni 17 odstotkov manj prometnih nesre\u010d. Kako pa zni\u017eanje delovnega \u010dasa vpliva na osebne dohodke? \u010ce mislite, da \u0160vedi zaradi tega maj zaslu\u017eijo, se motite. Podjetja, ki so se odlo\u010dila za prehod na 30-urni delavni teden, so pla\u010de zaposlenim sprva res zni\u017eala za 25 odstotkov, vendar pa so \u017ee v nekaj mesecih dosegli vi\u0161ino dohodkov pred prehodom in v povpre\u010dju v letu in pol presegli prej\u0161nje vi\u0161ine. Na \u0160vedskem je namre\u010d obi\u010dajno, da so zaposleni soudele\u017eeni pri dobi\u010dku. Skrivnost, da severnjaki lahko eksperimentirajo s pla\u010dami in zaposlitvami, se skriva v bruto prihodkih. Povpre\u010den \u0160ved namre\u010d na leto zaslu\u017ei 60.430 dolarjev. Za primerjavo: povpre\u010dna letna pla\u010da Slovenca je 24.002 dolarja.Gospodarstvo<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n