Predvsem diplomantje, torej zdaj \u017ee biv\u0161i \u0161tudentje, pa tudi \u0161e \u0161tudentje in simpatizerji sestavljajo dru\u0161\u010dino v Dru\u0161tvu za razvoj prometa. Delujejo tudi v okviru mariborske Fakultete za gradbeni\u0161tvo, prometno in\u017eenirstvo in arhitekturo, sodelujejo s tamkaj\u0161njimi profesorji, ki so jim dragocena podpora, sicer pa to ni fakultetno dru\u0161tvo. \u010clani so ob leto\u0161njem Evropskem tednu mobilnosti izdelali tudi slo\u017eenko z naslovom Moderne prometne re\u0161itve Mariboru, da bi z nekaterimi spremembami (souporabo voznih pasov oziroma sistem sharrow, povr\u0161inami za kolesarje v kri\u017ei\u0161\u010dih, kro\u017enimi kri\u017ei\u0161\u010di, tudi s preureditvijo Koro\u0161ke ceste) seznanili \u010dim \u0161ir\u0161i krog uporabnikov. O prometu in mobilnosti pri nas smo se pogovarjali s predsednikom Dru\u0161tva za razvoj prometa Rokom Dolin\u0161kom. \u010ceprav se zdi nekolikjo protislovno, ampak menda velja, da vsaka nova cesta ne re\u0161i gne\u010de v prometu, ampak ustvarja le \u0161e ve\u010d prometa. Dr\u017ei? “Vsaka cesta je generator prometa, zato se prometni in\u017enirji ukvarjamo z optimizacijo obstoje\u010dih cest, da se torej ne bi gradilo novih cest. \u0160tudij pormetnega in\u017eenirja temelji na tem, da se optimirajo prometne povezave, torej da se ne gradi. Tak primer je recimo tudi to, \u010de bi recimo vsi vozili 100 kilometrov na uro, bi to pomenilo manj zastojev, kajti ve\u010dja kot je razlika v hitrosti med avtomobili, pogostej\u0161e je zaviranje in to na vsem omre\u017eju, dokler se to ne izprazni, povzro\u010da u\u010dinek vala, ki se prena\u0161a dale\u010d nazaj. Promet je \u017eiva stvar.” Torej v Sloveniji sledimo temu, da uporabljamo obstoje\u010de ceste? Gradimo verjetno malo? “V Sloveniji je tako, da niti obnavljamo ne. In problem je v tem, da se je dolgo vlagalo predvsem v avtocestni kri\u017e. Zdaj se sicer posku\u0161a optimizirati obstoje\u010de povezave, je pa problem, da je gradbeni lobi dokaj mo\u010dan. Problem je tudi, da ni denarja za prometne simuliacije, tudi ni toliko znanja. V Sloveniji je eno, morda dve podjetji, ki obvaldata simulacije, torej napovedovanje prometa, \u0161e preden se zgradijo nove ceste. Tudi na na\u0161i fakulte<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Predvsem diplomantje, torej zdaj \u017ee biv\u0161i \u0161tudentje, pa tudi \u0161e \u0161tudentje in simpatizerji sestavljajo dru\u0161\u010dino v Dru\u0161tvu za razvoj prometa. Delujejo tudi v okviru mariborske Fakultete za gradbeni\u0161tvo, prometno in\u017eenirstvo in arhitekturo, sodelujejo s tamkaj\u0161njimi profesorji, ki so jim dragocena podpora, sicer pa to ni fakultetno dru\u0161tvo. \u010clani so ob leto\u0161njem Evropskem tednu mobilnosti izdelali tudi slo\u017eenko z naslovom Moderne prometne re\u0161itve Mariboru, da bi z nekaterimi spremembami (souporabo voznih pasov oziroma sistem sharrow, povr\u0161inami za kolesarje v kri\u017ei\u0161\u010dih, kro\u017enimi kri\u017ei\u0161\u010di, tudi s preureditvijo Koro\u0161ke ceste) seznanili \u010dim \u0161ir\u0161i krog uporabnikov. O prometu in mobilnosti pri nas smo se pogovarjali s predsednikom Dru\u0161tva za razvoj prometa Rokom Dolin\u0161kom. \u010ceprav se zdi nekolikjo protislovno, ampak menda velja, da vsaka nova cesta ne re\u0161i gne\u010de v prometu, ampak ustvarja le \u0161e ve\u010d prometa. Dr\u017ei? “Vsaka cesta je generator prometa, zato se prometni in\u017enirji ukvarjamo z optimizacijo obstoje\u010dih cest, da se torej ne bi gradilo novih cest. \u0160tudij pormetnega in\u017eenirja temelji na tem, da se optimirajo prometne povezave, torej da se ne gradi. Tak primer je recimo tudi to, \u010de bi recimo vsi vozili 100 kilometrov na uro, bi to pomenilo manj zastojev, kajti ve\u010dja kot je razlika v hitrosti med avtomobili, pogostej\u0161e je zaviranje in to na vsem omre\u017eju, dokler se to ne izprazni, povzro\u010da u\u010dinek vala, ki se prena\u0161a dale\u010d nazaj. Promet je \u017eiva stvar.” Torej v Sloveniji sledimo temu, da uporabljamo obstoje\u010de ceste? Gradimo verjetno malo? “V Sloveniji je tako, da niti obnavljamo ne. In problem je v tem, da se je dolgo vlagalo predvsem v avtocestni kri\u017e. Zdaj se sicer posku\u0161a optimizirati obstoje\u010de povezave, je pa problem, da je gradbeni lobi dokaj mo\u010dan. Problem je tudi, da ni denarja za prometne simuliacije, tudi ni toliko znanja. V Sloveniji je eno, morda dve podjetji, ki obvaldata simulacije, torej napovedovanje prometa, \u0161e preden se zgradijo nove ceste. Tudi na na\u0161i fakulte<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n