Junija se je hrva\u0161kim vinarjem izteklo obdobje, v katerem so lahko \u0161e prodajali zaloge tega vina. A hrva\u0161ke trgovske police se \u0161e vedno \u0161ibijo pod steklenicami, ki nosijo naziv teran, ki je bil pridelan na Hrva\u0161kem, s \u010dimer sosednja dr\u017eava po prepri\u010danju Slovenije zavestno kr\u0161i evropsko zakonodajo.<\/p>\n
“Kr\u0161itve se dogajajo od samega vstopa Hrva\u0161ke v EU. Nanje neprestano opozarjamo, a Hrva\u0161ka tega ne upo\u0161teva. Dr\u017eava stoji svojim vinarjem ob strani in kr\u0161itve ve\u010d kot o\u010ditno dopu\u0161\u010da. To je neprimerno za \u010dlanico unije, a o\u010ditno tudi EU v tem primeru gleda skozi prste,” je za STA opozoril Marjan Colja, direktor dru\u017ebe Vinakras, ki je najve\u010dja proizvajalka terana pri nas.<\/p>\n
Izpostavil je, da so bili na kr\u0161itve opozorjeni \u0161tevilni evropski komisarji, ki pa se nanje niso odzvali. Na trgovskih policah so tako tudi buteljke, polnjene po vstopu Hrva\u0161ke v EU, zaradi \u010desar so na slovenskem kmetijskem ministrstvu prepri\u010dani, da Hrvati zavestno kr\u0161ijo pravila.<\/p>\n
Slovenija je teran na ravni unije za\u0161\u010ditila leta 2000 in Hrva\u0161ka takrat ni ugovarjala za\u0161\u010diti, \u010deprav je imela mo\u017enost. Prav tako pa ni zaprosila za morebitno izjemo za ozna\u010devanje z nazivom sorte v \u010dasu pristopnih pogajanj v EU, ko ji je pravni red to omogo\u010dal.<\/p>\n
“Kra\u0161ovcem vino teran pomeni ogromno, saj daje pre\u017eivetje \u0161tevilnim dru\u017einam. Kar preko 80 odstotkov vseh kra\u0161kih vinarjev to\u010di teran. Zato smo ga tudi za\u0161\u010ditili. Za\u0161\u010dita je bila \u010dista kot solza, \u010deprav nam jo \u017eelijo Hrvati sedaj izni\u010diti,” je za STA izpostavil eden izmed najve\u010djih proizvajalcev terana Boris Lisjak.<\/p>\n
Colja je medtem pojasnil, da se \u0161tevilo kr\u0161itev celo pove\u010duje in da Hrvati teranu dajejo sedaj veliko ve\u010dji poudarek kot so ga pred vstopom v EU.<\/p>\n
Kra\u0161ki vinogradniki iz trte refo\u0161k na 420 hektarjih proizvajajo vino teran. Colja opozarja, da je Kras znan predvsem po teranu in da vinogradni\u0161tvo predstavlja kar 90 odstotkov vsega kmetijstva na tem obmo\u010dju. Teran je tako vitalnega pomena za Kras.<\/p>\n
Vinarji na Krasu zaradi kr\u0161itev \u017ee bele\u017eijo gospodarsko \u0161kodo, \u0161e ve\u010dja pa je \u0161koda, ki jo Hrvati povzro\u010dajo zaradi ni\u017eanja ugleda temu vinu. “Vinogradnik na Krasu ne more imeti terana, \u010de se potrudi dovolj. Poznamo vrhunski teran in kakovostni teran. Kar je ni\u017eje kakovosti, \u010deprav je iz trte refo\u0161k, pa\u010d ne more biti teran. Lahko je namizno rde\u010de ali pa kra\u0161ko rde\u010de. Vino izgubi naziv teran, \u010de ne dosega vseh parametrov za to vino,” je kriti\u010den Lisjak.<\/p>\n
Hrva\u0161ki vinarji medtem po njegovih besedah vso vino, ki ga proizvedejo iz trte refo\u0161k, poimenujejo teran, in to od najslab\u0161ega namiznega vina naprej. To mo\u010dno ni\u017ea ugled teranu in posledi\u010dno proizvajalcem, ki se trudijo za visoko kakovost tega vina, je prepri\u010dan.<\/p>\n
Medtem ko je Colja, kot re\u010deno, povedal, da so Hrvati v zadnjih letih za\u010deli bolj promovirati svoj teran, je Lisjak spomnil, da se v hrva\u0161ki Istri pred desetletji nikoli ni omenjalo terana. “Tam \u0161e v skupni dr\u017eavi niso nikoli omenjali terana. Sodelovali so predvsem z refo\u0161kom in malvazijo,” je dejal Lisjak.<\/p>\n
Za obstoj kra\u0161kega vinogradnika pa je teran vino \u0161tevilka ena, vino, brez katerega kra\u0161kega vinogradnika sploh ne bi bilo, je medtem pod\u010drtal Colja.<\/p>\n
“O\u010ditno je, da imajo Hrvati v Bruslju mo\u010dne lobiste. \u010ce jim bo uspelo izni\u010diti na\u0161o za\u0161\u010dito terana, pomeni, da pravni red v EU ne dr\u017ei ve\u010d, da so vse za\u0161\u010dite degradirane, da se vsak lahko prito\u017ei,” je dejal prvi mo\u017e Vinakras in dodal, da hrva\u0161ka stran vse slovenske pozive k prenehanju kr\u0161itev dobesedno ignorira.<\/p>\n
Na vpra\u0161anja STA na hrva\u0161kem kmetijskem ministrstvu tudi po ve\u010d dneh niso odgovorili, prav tako se ne odzivajo na klice.<\/p>\n
“Evropski pravni red ne more veljati samo za velike dr\u017eave, \u0161e bolj pomembno je, da velja tudi za majhne dr\u017eave. Pri\u010dakujemo, da se bodo vse dr\u017eave dr\u017eale evropskega pravnega reda,” je medtem po sre\u010danju z evropskimi poslanci na ministrstvu v izjavi za medije v tem tednu poudaril kmetijski minister Dejan \u017didan.<\/p>\n
Slovenija po ministrovih besedah pri\u010dakuje, da bo tudi teran kot del evropskega pravnega reda za\u0161\u010diten \u0161e naprej. “In da se bo za\u0161\u010dita izvajala enotno na obmo\u010dju vseh 28 \u010dlanic EU,” je izpostavil \u017didan. Evropski parlament naj bi glede vpra\u0161anja spo\u0161tovanja evropske za\u0161\u010dite terana Sloveniji stal ob strani.<\/p>\n
Lisjak je skupaj z ve\u010d vinarji obiskal hrva\u0161ko Istro in hrva\u0161ki teran na\u0161el tako po tamkaj\u0161njih vinotekah kot tudi trgovinah in gosti\u0161\u010dih.<\/p>\n
Hrvati so za\u0161\u010dito izpodbijali tudi z argumentom, da imajo trto teran. A kot je pojasnil Lisjak, je za eno trsno cepljenko sledljivost velika. Ko je trta v najbolj\u0161i dobi rodnosti, dobi ob visoki kakovosti medaljo in iz te trte delajo potem cepi\u010de. “Trsno cepljenko pri nas tudi razvijamo in za kar 960.000 trsnih cepljenk smo dokazali, da so jih Hrvati kupili pri nas. A teran je vino iz sorte refo\u0161k, pridelano izklju\u010dno na Krasu in kot tako je bilo tudi za\u0161\u010diteno,” je \u0161e dodal Lisjak.<\/p>\n
Prepri\u010dan je, da si Hrvati verjetno ne bi upali igrati take igre s kak\u0161no mo\u010dno vinsko dr\u017eavo, kot sta Francija ali Italija.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenija neprestano opozarja, da hrva\u0161ki vinarji v zadnjih letih zavestno kr\u0161ijo evropski pravni red s prodajo svojega terana. Po zaklju\u010dku prehodnega obdobja, ko naj bi prodali vse rde\u010de vino pod to oznako, pa se zdi, da ignorirajo tako evropsko zakonodajo kot slovenske pozive, naj se kr\u0161itve ustavijo. Bruselj trenutno bolj ali manj mol\u010di.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":140131,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6083],"source":[],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n