V ravenskem grajskem parku, ki je eno od mojih pribe\u017eali\u0161\u010d v realnost (a ne pobeg iz realnosti), vselej s posebnim vznemirjenjem pristopim k hi\u0161ki za knjigobe\u017enice, da mimogrede, z iskrivim pri\u010dakovanjem, ki ga netim \u017ee od doma, pokukam, kateri knjigi je hi\u0161ka znova dala za\u010dasno bivali\u0161\u010de. Vsaki\u010d razmi\u0161ljam, katerega bralca bo le po\u010dakala, kdo jo je sploh prinesel, koliko ljudi je \u017ee prelistavalo njene strani, zakaj so prijeli v roke prav to knjigo.Hi\u0161ke za knjigobe\u017enice, ki jih je v Sloveniji spodbudila neutrudna bralka Nina Ko\u017ear in zraven pognala \u0161e facebook skupino Knjigobe\u017enice, v kateri so vselej \u017eive debate o vsebinah knjig in o prizori\u0161\u010dih knjigobe\u017enic, me navdu\u0161ujejo. \u2018Na\u0161a\u2018, ravenska bajtica, je udoma\u010dena na drevesu streljaj od impozantne knji\u017enice, kjer smo prostovoljke v neformalnem kulturnem gibanju Radmance vpeljale javna branja poezije in proze tako spontano, enkrat na letni \u010das, vsaki\u010d na dolo\u010deno tematiko. Kakopak je malo Pre\u017eiha zasidranega v na\u0161i biti, da smo obudile njegovo Radmanco. O tej strastni in trdo\u017eivi \u017eenski razmi\u0161ljam skorajda vsaki\u010d, ko se vzpenjam proti Pre\u017eihovi bajti in se selim v svoje realnosti, ki jih gojim in negujem tudi ob zna\u010dilnih strumnih korakih navzgor, ko drvim tudi zato, ker vsak korak potisne negativno nazaj in povle\u010de pozitivno naprej. Da poezija ni pobeg iz realnosti, temve\u010d vstop v realnost, je pronicljiva misel izjemne pesnice Petre Kolman\u010di\u010d, ki sem jo na poti v avtomobilu ujela v radijskem pogovoru. Pesnica soimenjakinja v svojih verzih dobesedno odstira P(l)ast za p(l)astjo, kot je naslovila eno od pesni\u0161kih zbirk. Pri bajtici sem v enem od na\u0161ih branj izbrala njeni Kako obdr\u017eati \u017eensko in Kako ostati mirna in v vsem \u010dasu zdaj \u017ee na\u0161ih tradicionalnih dru\u017eenj ob literaturi ni \u0161e nobena tako presunila, tako ganila. Morda moja ljubezen do poezije izhaja iz dejstva, da sem rojena na svetovni dan poezije, \u010deprav je to bolj pre\u0161injena (po)misel, ker ne dam prav veliko na astrolo\u0161ke determiniranosti ali odlo\u010dujo\u010d vpliv<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V ravenskem grajskem parku, ki je eno od mojih pribe\u017eali\u0161\u010d v realnost (a ne pobeg iz realnosti), vselej s posebnim vznemirjenjem pristopim k hi\u0161ki za knjigobe\u017enice, da mimogrede, z iskrivim pri\u010dakovanjem, ki ga netim \u017ee od doma, pokukam, kateri knjigi je hi\u0161ka znova dala za\u010dasno bivali\u0161\u010de. Vsaki\u010d razmi\u0161ljam, katerega bralca bo le po\u010dakala, kdo jo je sploh prinesel, koliko ljudi je \u017ee prelistavalo njene strani, zakaj so prijeli v roke prav to knjigo.Hi\u0161ke za knjigobe\u017enice, ki jih je v Sloveniji spodbudila neutrudna bralka Nina Ko\u017ear in zraven pognala \u0161e facebook skupino Knjigobe\u017enice, v kateri so vselej \u017eive debate o vsebinah knjig in o prizori\u0161\u010dih knjigobe\u017enic, me navdu\u0161ujejo. \u2018Na\u0161a\u2018, ravenska bajtica, je udoma\u010dena na drevesu streljaj od impozantne knji\u017enice, kjer smo prostovoljke v neformalnem kulturnem gibanju Radmance vpeljale javna branja poezije in proze tako spontano, enkrat na letni \u010das, vsaki\u010d na dolo\u010deno tematiko. Kakopak je malo Pre\u017eiha zasidranega v na\u0161i biti, da smo obudile njegovo Radmanco. O tej strastni in trdo\u017eivi \u017eenski razmi\u0161ljam skorajda vsaki\u010d, ko se vzpenjam proti Pre\u017eihovi bajti in se selim v svoje realnosti, ki jih gojim in negujem tudi ob zna\u010dilnih strumnih korakih navzgor, ko drvim tudi zato, ker vsak korak potisne negativno nazaj in povle\u010de pozitivno naprej. Da poezija ni pobeg iz realnosti, temve\u010d vstop v realnost, je pronicljiva misel izjemne pesnice Petre Kolman\u010di\u010d, ki sem jo na poti v avtomobilu ujela v radijskem pogovoru. Pesnica soimenjakinja v svojih verzih dobesedno odstira P(l)ast za p(l)astjo, kot je naslovila eno od pesni\u0161kih zbirk. Pri bajtici sem v enem od na\u0161ih branj izbrala njeni Kako obdr\u017eati \u017eensko in Kako ostati mirna in v vsem \u010dasu zdaj \u017ee na\u0161ih tradicionalnih dru\u017eenj ob literaturi ni \u0161e nobena tako presunila, tako ganila. Morda moja ljubezen do poezije izhaja iz dejstva, da sem rojena na svetovni dan poezije, \u010deprav je to bolj pre\u0161injena (po)misel, ker ne dam prav veliko na astrolo\u0161ke determiniranosti ali odlo\u010dujo\u010d vpliv<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n