Vrani\u010dar Ermanova je polo\u017eaj ministrice zasedla dve leti pred koncem mandata vlade Mira Cerarja. “\u017delim si, da postopno zni\u017eamo primanjkljaj proti ni\u010dli in za\u010dnemo postopoma zni\u017eevati dolg sektorja dr\u017eave,” je dejala v sredinem pogovoru za STA.<\/p>\n
“\u017delim si, da bi na tej podlagi prepoznali smiselnost tak\u0161ne javnofinan\u010dne politike, ki vodi k stabilnosti, s tem pa k \u010dvrsti osnovi za podjetni\u0161ke ideje, gospodarsko rast in nadaljnji razvoj,” je dodala.<\/p>\n
DZ je v torek sprejel spremembe treh dav\u010dnih zakonov, ki ob razbremenitvi stro\u0161kov dela prina\u0161ajo zvi\u0161anje obdav\u010ditve podjetij. Velik del gospodarstva tem spremembam nasprotuje, zaradi \u010desar je prekinil dialog z vlado, a sama tega ne vidi kot neuspeh. Ob tem je opozorila, da vlada ni mogla ve\u010d zaustaviti parlamentarne procedure, ko so bili predlogi dav\u010dnih sprememb \u017ee v DZ.<\/p>\n
Kar nekaj podjetij se sicer z dav\u010dnimi spremembami strinja. “Re\u0161itve podpira kar nekaj podjetij, med njimi Krka, Lek, Gorenje, Spar Slovenija, BTC, Knauf Insulation in Nem\u0161ko-slovenska gospodarska zbornica,” je na\u0161tela.<\/p>\n
Vrani\u010dar Ermanova je prepri\u010dana, da je treba s spreminjanem dav\u010dnega poslovnega okolja nadaljevati. Pri tem bo prisluhnila gospodarstvu, ki je v dosedanjih pogovorih kot problemati\u010dno izpostavilo predvsem dve podro\u010dji: obdav\u010ditev dohodkov, ki so povezani s poslovanjem v mednarodnem okolju, ter neprivla\u010dnost sistema pav\u0161alne obdav\u010ditve. Treba je nadaljevati tudi z ukrepi za administrativne razbremenitve, tudi na dav\u010dnem podro\u010dju, je dodala.<\/p>\n
Argument gospodarskih zdru\u017eenj, da vlada zna najti denar za javne uslu\u017ebence, medtem ko gospodarstvu nalaga vedno nova bremena, po njenih besedah ne zdr\u017ei realne presoje. “S pravkar sprejetimi spremembami lestvice za odmero dohodnine bomo zaposlene razbremenili za 56 milijonov evrov, od tega v celotnem javnem sektorju za 10 milijonov evrov, v gospodarstvu pa za 46 milijonov evrov,” je povedala. Poleg tega je dav\u010dna razbremenitev nagrad za poslovno uspe\u0161nost namenjena izklju\u010dno zaposlenim v gospodarstvu.<\/p>\n
Na podro\u010dju upravljanja dr\u017eavnih nalo\u017eb, s katerim se doslej v karieri ni podrobneje ukvarjala, \u017eeli voditi tak\u0161no politiko, da bo “vsaka ustanova opravila tisti del nalog, za katere je pristojna”. “Mislim, da je na tem podro\u010dju zelo veliko me\u0161anja pristojnosti, veliko \u017eelja po prevzemanju ali prelaganju odgovornosti,” je bila kriti\u010dna.<\/p>\n
O dinamiki pri prodaji NLB je ocenila, da bi bila prodaja ob nekaterih pravnih negotovostih, npr. tistih v zvezi z odlo\u010ditvijo ustavnega sodi\u0161\u010da o skladnosti izbrisa podrejenih obveznosti podr\u017eavljenih bank z ustavo, ekonomsko neupravi\u010dena. Te pravne nejasnosti namre\u010d po njenih opozorilih lahko mo\u010dno vplivajo na postopek in na mo\u017enost doseganja ustrezne cene.<\/p>\n
“Negotovost, ki je povezana s temi vpra\u0161anji, je poglavitni razlog, da moramo zelo podrobno razmisliti, kako ravnati kot odgovoren lastnik,” je pod\u010drtala. Dr\u017eava si bo tako prizadevala za izvedbo prodaje na na\u010din, ki bo odgovoren tudi do davkopla\u010devalcev.<\/p>\n
Slovenija se je v programu prestrukturiranja, ki je bil podlaga za soglasje Evropske komisije k dr\u017eavni pomo\u010di za banko, zavezala, da bo NLB prodala do konca 2017. Za vsako morebitno podalj\u0161anje tega roka bi tako dr\u017eava potrebovala zeleno lu\u010d Bruslja.<\/p>\n
Vrani\u010dar Ermanova je tako spomnila, da rok za prodajo NLB \u0161e ni potekel in da tudi nedavna poteza SDH, da odlo\u010ditev o za\u010detku prodaje banke po metodi IPO prestavi z jeseni na pomlad, ne pomeni, da vsa pripravljalna dejanja ne te\u010dejo naprej. “Zaustavitev enega dejanja ne pomeni zaustavitev procesa kot celote,” je navedla.<\/p>\n
Pri\u010dakovanja sindikatov javnega sektorja, da se bo s koncem krize postopno odpravilo var\u010devalne ukrepe in bo za\u017eivel leta 2008 dogovorjeni pla\u010dni sistem, se ji zdijo povsem legitimna. “A jasno je tudi, da odprave celotnih omejitev v enem koraku ni mogo\u010de izvesti,” je dodala.<\/p>\n
Vlada ne \u017eeli tak\u0161nega spro\u0161\u010danja omejevalnih ukrepov, ki bi bilo javnofinan\u010dno nevzdr\u017eno. Da dr\u017eava dose\u017ee ustrezen strukturni napor pri javnofinan\u010dni konsolidaciji, bi morala rast mase sredstev za stro\u0161ke dela v javnem sektorju zaostajati za nominalno rastjo BDP za 1,5 odstotne to\u010dke. “Mislim, da bomo vsi pridobili, \u010de uspemo s sindikati dogovoriti tak\u0161no pot odpravljanja omejevalnih ukrepov,” je dejala.<\/p>\n
S predlogoma prora\u010duna za prihodnji dve leti, ki ju je vlada poslala v obravnavo v DZ, je zadovoljna. Oba prora\u010duna po njenih besedah zagotavljata nadaljnjo finan\u010dno konsolidacijo, kot jo je spomladi z odlokom za\u010drtal DZ, znotraj tega pa je bilo mogo\u010de vsem klju\u010dnim politikam, kot so varnost, infrastruktura, zdravstvo in znanost ter raziskave, zagotoviti vi\u0161ja sredstva, kot jih imajo na voljo letos.<\/p>\n
“Pomembno je, da se krepi \u010drpanje evropskih sredstev in da se ve\u010d sredstev namenja za investicije, tudi iz integralnega prora\u010duna,” je komentirala.<\/p>\n
Poleg tega je vlada uspela v predlogu sprememb prora\u010duna za leto 2017 oblikovati tudi dodatnih 10 milijonov evrov rezerve za nepredvidene stro\u0161ke v primeru morebitne zaostritve migrantske problematike ter namenila \u017ee tudi nekaj sredstev za za\u010detek priprav na predsedovanje EU v letu 2021.<\/p>\n
Prve odmere davka na nepremi\u010dnine ni pri\u010dakovati pred letom 2019. “Na\u0161 sistem obdav\u010ditve nepremi\u010dnin je nepregleden in zastarel in povzro\u010da veliko te\u017eav pri izvajanju,” je pojasnila potrebo po pripravi novega zakona o davku na nepremi\u010dnine, potem ko je prej\u0161njega ustavno sodi\u0161\u010de leta 2014 razveljavilo.<\/p>\n
Trenutno se zaklju\u010duje javna obravnava predloga zakona o mno\u017ei\u010dnem vrednotenju nepremi\u010dnin, ki bo pomemben za dolo\u010danje dav\u010dne osnove, sledila bo priprava predloga zakona o davku na nepremi\u010dnine. Tega naj bi v javno obravnavo poslali decembra, v parlamentarno proceduro pa spomladi 2017.<\/p>\n
Davek na nepremi\u010dnine bo v celoti prihodek ob\u010din, a Vrani\u010dar Ermanova ne pri\u010dakuje, da bo to vplivalo na vi\u0161ino povpre\u010dnine v naslednjih letih. “To ni nujno medsebojno povezano, saj so povpre\u010dnine namenjene za financiranje nalog, ki jih je dr\u017eava prenesla na ob\u010dine,” je pojasnila. Pri\u010dakuje pa, da bodo ob\u010dine zaradi \u0161ir\u0161e dav\u010dne osnove po novem zbrale ve\u010d denarja kot zdaj z nadomestilom za uporabo stavbnih zemlji\u0161\u010d, kar bodo lahko namenile za razvoj in investicije.<\/p>\n
\u0160e eno aktualno vpra\u0161anje je izdaja soglasja vlade k izredni uskladitvi pokojnin za zadnje tri mesece tega leta. O tem bo vlada odlo\u010dala danes, soglasje za uskladitev v vi\u0161ini 0,4 odstotka pa bo predvidoma dala. Pokojninska blagajna bo morala za to letos zagotoviti nekaj manj kot pet milijonov evrov, je pojasnila.<\/p>\n
Izredna uskladitev pokojnin za 2017 pa je po njenih besedah \u0161e odprto vpra\u0161anje, pri \u010demer bo treba upo\u0161tevati, da omenjeni odlok DZ o ve\u010dletnem javnofinan\u010dnem okviru odhodke omejuje za vse javnofinan\u010dne blagajne.<\/p>\n
Po mnenju ministrstva je \u017ee z dogovorom glede vi\u0161ine letnega dodatka in redne uskladitve pokojnin ob pri\u010dakovanem gibanju \u0161tevila upokojencev dose\u017een maksimalni obseg odhodkov pokojninske blagajne. “Nisem povsem prepri\u010dana, da bo tu prostor za ve\u010dje dodatne uskladitve. A po\u010dakajmo do naslednjega leta,” je bila previdna.<\/p>\n
O pogajanjih o predlogu zakona o demografskem skladu je izpostavila potrebo po dogovoru o virih za polnjenje sklada. Oblikovanje sklada lahko po njenih opozorilih pomeni dodaten pritisk na javnofinan\u010dne odhodke za teko\u010de financiranje potreb pokojninske blagajne. “Zaradi tega je treba dobro premisliti, kak\u0161ne re\u0161itve ponuditi,” je povedala, v prihodnjih tednih pa bo to eno od prioritetnih podro\u010dij dela ministrstva.<\/p>\n
O na\u010drtih za zagotovitev dodatnega denarja za zdravstveno blagajno je po drugi strani zatrdila, da se z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc strinjata, da je treba dolo\u010dene stro\u0161ke, ki jih trenutno nosi zdravstvena blagajna in niso neposredno povezani z opravljanje zdravstvenih storitev, postopno prenesti nazaj na dr\u017eavni prora\u010dun.<\/p>\n
To po njenih besedah pomeni dobrih 100 milijonov evrov dodatnih prora\u010dunskih odhodkov. “Mislim, da je to prava pot. Zdravstvena blagajna naj zagotavlja zdravstvene storitve, dr\u017eavna blagajna pa tisto, kar je podlaga za te storitve,” je dejala. Opozorila je \u0161e, da ugodni trendi pri zaposlovanju pomenijo tudi ugodne trende pri obsegu prihodkov zdravstvene blagajne.<\/p>\n
Vrani\u010dar Ermanova na\u010drtuje, da bosta z zdravstveno ministrico glede ostalih odprtih vpra\u0161anj oblikovali skupna stali\u0161\u010da, ki “bodo ob razumevanju potreb zdravstva tudi javnofinan\u010dno vzdr\u017ena”. O zamisli o dvigu prispevne stopnje pa je povedala, da je o njej sli\u0161ala predvsem iz medijev. “Ko bo konkreten predlog na mizi, bomo ocenili, ali je primeren oziroma ali lahko zanj dobimo ustrezno podporo,” je napovedala.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Novoimenovana finan\u010dna ministrica Mateja Vrani\u010dar Erman kot glavni cilj na novem polo\u017eaju izpostavlja konkretne korake v smeri zagotovitve stabilnosti javnih financ. Nasprotovanja velikega dela gospodarstva dav\u010dnim spremembam ne vidi kot neuspeh in napoveduje nove ukrepe za izbolj\u0161anje poslovnega okolja. Pri prodaji NLB ni naklonjena hitenju.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":142820,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n