Na prvi javnofinan\u010dni prese\u017eek po finan\u010dni in gospodarski krizi so vplivali tako vi\u0161ji prihodki kot ni\u017eji odhodki. Prihodki so se v primerjavi z enakim obdobjem lani pove\u010dali za 3,2 odstotka, odhodki pa zmanj\u0161ali za 3,7 odstotka, je danes na novinarski konferenci dr\u017eavnega statisti\u010dnega urada povedala Nina Stra\u017ei\u0161ar iz oddelka za nacionalne ra\u010dune.<\/p>\n
V drugem \u010detrtletju so se sicer tako kot \u017ee v prvem \u010detrtletju zmanj\u0161ali prihodki od investicijskih podpor, predvsem sredstva EU, a so se iz naslova davkov in prispevkov pove\u010dali za 5,7 odstotka. “To ka\u017ee na okrevanje slovenskega gospodarstva,” je povedala Stra\u017ei\u0161arjeva.<\/p>\n
Zmanj\u0161anje investicijskih podpor iz naslova EU za 95 odstotkov glede na drugo \u010detrtletje lani je po njenih besedah pri\u010dakovano, saj je posledica prehoda na novo finan\u010dno perspektivo EU. Po napovedih vlade se bodo ta sredstva za\u010dela \u010drpati leta 2017.<\/p>\n
Dr\u017eava je tudi v drugem \u010detrtletju nadaljevala z zmanj\u0161evanjem izdatkov. Najbolj so se zmanj\u0161ali kapitalski transferji (za 66,4 odstotka) in investicije (za 48,9 odstotka), pri slednjih je poglavitni vzrok v zaklju\u010dku stare in prehodu na novo finan\u010dno perspektivo EU.<\/p>\n
Rast izdatkov dr\u017eave za obresti se \u0161e naprej umirja. V drugem \u010detrtletju 2016 so ti izdatki zna\u0161ali 294 milijonov evrov, kar je 3,8 odstotka ve\u010d kot v istem obdobju leta 2015.<\/p>\n
So se pa med aprilom in junijem \u017ee tretje \u010detrtletje zapored pove\u010dala sredstva dr\u017eave za zaposlene, tokrat za 6,7 odstotka. To je predvsem posledica spro\u0161\u010danja var\u010devalnih ukrepov, je pojasnila Stra\u017ei\u0161arjeva.<\/p>\n
V prvi polovici letos je primanjkljaj zna\u0161al 298,7 milijona evrov in tudi v celem letu bodo slovenske javne finance po napovedih finan\u010dnega ministrstva \u0161e vedno bele\u017eile primanjkljaj. Bilo naj bi ga za 878 milijonov evrov oz. 2,2 odstotka BDP, torej 0,7 odstotne to\u010dke BDP manj kot konec leta 2015.<\/p>\n
Primanjkljaj dr\u017eave v letu 2015 je po redni letni reviziji zmanj\u0161an za 13 milijonov evrov na 1,118 milijarde evrov, v dele\u017eu BDP pa ostaja pri 2,9 odstotka BDP. Revizija za leto 2014 pa je primanjkljaj pove\u010dala za 29 milijonov evrov na 1,884 milijarde evrov (pet odstotkov BDP). Na kon\u010dno oceno primanjkljaja za leti 2014 in 2015 bo treba po\u010dakati na potrditev podatkov s strani evropskega statisti\u010dnega urada Eurostat.<\/p>\n
Konec lanskega leta je bil dolg dr\u017eave pri 32,071 milijarde evrov oz. 83,1 odstotka BDP, konec leto\u0161njega drugega \u010detrtletja pa pri 32,314 milijarde evrov oz. 82,3 odstotka BDP. Do konca leta se bo po napovedih finan\u010dnega ministrstva zmanj\u0161al na 32,068 milijarde evrov (80,2 odstotka BDP), to pa po besedah Stra\u017ei\u0161arjeve pomeni, da ga bo treba v tretjem in \u010detrtem \u010detrtletju zmanj\u0161ati za po pribli\u017eno 240 milijonov evrov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenija je v leto\u0161njem drugem \u010detrtletju prvi\u010d po letu 2008 ustvarila javnofinan\u010dni prese\u017eek. Bilo ga je za 52 milijonov evrov oz. 0,5 odstotka bruto doma\u010dega proizvoda (BDP). Izbolj\u0161alo se je tudi stanje dolga dr\u017eave, ta je bil z 32,314 milijarde evrov oz. 82,3 odstotka BDP za 1,2 odstotne to\u010dke ni\u017eji kot konec marca.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":139610,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2391,6532],"source":[4511],"supertag":[7541,5675],"acf":[],"yoast_head":"\n