Medtem bi na evropski ravni do leta 2050 lahko \u017ee ve\u010d kot 264 milijonov oz. polovica vseh dr\u017eavljanov EU proizvajala lastno elektri\u010dno energijo (1557 TWh elektri\u010dne energije) in pri tem pokrivala 45 odstotkov potreb po elektri\u010dni energiji v uniji, ugotavlja \u0161tudija, ki jo je za Greenpeace, Evropsko zvezo za obnovljivo energijo ter organizaciji Friends of the Earth Europe in REScoop.eu opravil okoljski raziskovalni in\u0161titut CE Delft.<\/p>\n
To bi po pojasnilih omenjenih organizacij predstavljalo pomemben prispevek k doseganju cilja EU na podro\u010dju obnovljivih virov energije za leto 2030 ter k prehodu na sistem s 100 odstotki obnovljivimi viri energije.<\/p>\n
Po ugotovitvah \u0161tudije bi bilo lahko leta 2050 v upravljanje s porabo vklju\u010denih 70 odstotkov dr\u017eavljanov EU. Energetski dr\u017eavljani bi lahko omogo\u010dili shranjevanje 1494 GWh elektri\u010dne energije leta 2030 ter 10.490 GWh leta 2050. Tak\u0161no shranjevanje bi ob\u010dutno zmanj\u0161alo vr\u0161ne obremenitve v omre\u017eju ter zagotovilo \u010diste in cenovno dostopne rezervne zmogljivosti.<\/p>\n
\u0160tudija CE Delft ka\u017ee, da ob pravilnem zakonodajnem okviru obstaja potencial za rast \u0161tevila energetskih dr\u017eavljanov. Da bi dosegli ta potencial, pa so potrebni primerni nacionalni in evropski zakonodajni okviri.<\/p>\n
Da bi ta potencial izkoristili, bi morala Evropska komisija vzpostaviti okvir za zagotavljanje pravice do lastne proizvodnje in porabe elektri\u010dne energije, do pravi\u010dnega pla\u010dila prese\u017ene elektri\u010dne energije, dovedene v omre\u017eje, do shranjevanja elektri\u010dne energije ter upravljanja s porabo.<\/p>\n
“Zakonodaja EU bi morala varovati, podpirati in spodbujati energetske dr\u017eavljane kot osrednje akterje energetske unije. V letu 2016 sta dve veliki prilo\u017enosti za to: pregled direktive o obnovljivih virih energije ter pobude za novo zasnovo trga (Market Design Initiative),” so \u0161e poudarili naro\u010dniki \u0161tudije.<\/p>\n
Kot so zapisali v slovenskem Greenpeaceu, ki je posredoval ugotovitve omenjene \u0161tudije, \u0161tudija ka\u017ee, da bodo imeli prebivalci, bodisi kot individualna gospodinjstva bodisi kot skupnosti v oblik zadrug, pomembno vlogo v prihodnosti slovenske energetike.<\/p>\n
Slovenski Greenpeace in dru\u0161tvo Focus tako pozivata ministrstvo za infrastrukturo, da zagotovi zakonodajni okvir, ki bo za\u0161\u010ditil, podpiral in spodbujal energetsko dr\u017eavljanstvo – tako v procesu sprejema direktive EU o obnovljivih virih energije in pobude za novo zasnovo trga kot tudi v okviru priprave akcijskega na\u010drta za obnovljive vire energije ter energetskega koncepta Slovenije.<\/p>\n
“\u010ce slovenska vlada dr\u017ei besedo, ki jo je dala v Parizu, je jasno, da bomo morali uporabo premoga v energetske namene opustiti veliko prej kot na\u010drtovano, graditi dodatno jedrsko elektrarno pa je drugi nesmisel in la\u017ena re\u0161itev, ki jo nekateri v Sloveniji promovirajo,” je ob tem poudarila predstavnica slovenskega Greenpeacea Katja Hu\u0161.<\/p>\n
Energetska velikana HSE in Gen energija bosta morala po njeni oceni odigrati svojo vlogo v energetski tranziciji, saj imata kot dr\u017eavni podjetji odgovornost, da investirata v obnovljivo energijo. “A ministrstvo za infrastrukturo mora omogo\u010diti sodelovanje v energetskem sistemu zlasti prebivalcem, ne le velikim igralcem. S tem ne bomo le re\u0161evali podnebne krize, temve\u010d v energetiki zmanj\u0161ali vpliv privilegiranih interesnih skupin,” je \u0161e dodala Hu\u0161ova.<\/p>\n
“Politi\u010dni odlo\u010devalci v Sloveniji morajo sprejeti dejstvo, da se premikamo v smer decentraliziranega sistema, kjer bomo imeli prebivalci kot potro\u0161niki in proizvajalci energije aktivnej\u0161o vlogo. Sedaj potrebujemo primeren podporni mehanizem, da bo lahko vsak od nas pospe\u0161il in sodeloval v prehodu od premoga, nafte, plina in jedrske energije, na \u010diste in obnovljive vire energije,” pa je medtem dejal strokovni sodelavec Focusa Tomislav Tkalec.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ve\u010d kot 900.000 prebivalcev Slovenije bi lahko do leta 2050 proizvajalo lastno elektri\u010dno energijo iz sonca in vetra, s \u010dimer bi zadovoljili \u010detrtina potreb celotne dr\u017eave po elektriki, ugotavlja ta teden objavljena \u0161tudija. Skoraj polovica Slovencev bi do leta 2030 lahko proizvedla 1,5 teravatnih ur (TWh), do leta 2050 pa \u0161tiri TWh elektrike.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":144502,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6261,1595,6535],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n