Seizmografi dr\u017eavne mre\u017ee potresnih opazovalnic so v bli\u017eini Kostanjevice na Krki v minulih dneh zaznali pove\u010dano potresno aktivnost. Seizmologinja Polona Zupan\u010di\u010d je dejala, da so potresi pri nas nekaj naklju\u010dnega in obi\u010dajnega, saj je Slovenija dr\u017eava s srednjo potresno nevarnostjo. Vsako leto se jih namre\u010d zgodi ve\u010d kot tiso\u010d. V prej\u0161njem tednu so seizmografi dr\u017eavne mre\u017ee potresnih opazovalnic v bli\u017eini Kostanjevice na Krki zabele\u017eili ve\u010d potresov, najmo\u010dnej\u0161i je bil 22. septembra ob 22. uri z lokalno magnitudo 1,5. Potresi so se nato nadaljevali \u0161e nekaj ur, je pojasnila seizmologinja z Agencije RS za okolje. V nedeljo se je nekaj po 23. uri zgodil potres z magnitudo 2,4 v istem \u017eari\u0161\u010dnem obmo\u010dju. Tudi temu potresu so vso no\u010d sledili \u0161tevilni \u0161ibkej\u0161i, ki so jih \u010dutili prebivalci Kostanjevice na Krki in okoli\u0161kih vasi, je potresne aktivnosti minulega tedna opisala seizmologinja. Potresna nevarnost SlovenijeArso Tresenje tal je spremljalo mo\u010dno bobnenje. To je po njenih besedah pogost pojav, ki spremlja predvsem plitve potrese. Povpre\u010dna globina, na kateri se dogajajo potresi v Sloveniji, je pet do 15 kilometrov. Plitvej\u0161i potresi povzro\u010dijo kljub majhnim magnitudam ve\u010dje u\u010dinke. Tako je potres 25. septembra prebivalce vasi pod Gorjanci tako prestra\u0161il, da so nekateri v paniki be\u017eali iz hi\u0161, poleg glasnega bobnenja pa so poro\u010dali tudi o mo\u010dnem tresenju, \u0161kripanju pohi\u0161tva ter prevra\u010danju manj\u0161ih nestabilnih predmetov, je dejala. Potresov se ne da napovedati. Na podlagi pove\u010dane potresne aktivnosti v preteklih dneh seizmologi zato ne morejo napovedati \u010dasa, kraja in mo\u010di naslednjih potresov. Kot je poudarila Zupan\u010di\u010deva, “so po eni strani potresi naklju\u010dni, saj ne vemo, kje se bodo zgodili, po drugi strani pa se zgodijo tudi tam, kjer so \u017ee neko\u010d bili”. V preteklosti so se na tem obmo\u010dju \u017ee dogajali potresi, na primer potres pri Bre\u017eicah leta 1917, ki je dosegel najve\u010djo intenziteto po Evropski potresni lestvici. Zupan\u010di\u010deva je zadnje potrese primerjala s potre<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Seizmografi dr\u017eavne mre\u017ee potresnih opazovalnic so v bli\u017eini Kostanjevice na Krki v minulih dneh zaznali pove\u010dano potresno aktivnost. Seizmologinja Polona Zupan\u010di\u010d je dejala, da so potresi pri nas nekaj naklju\u010dnega in obi\u010dajnega, saj je Slovenija dr\u017eava s srednjo potresno nevarnostjo. Vsako leto se jih namre\u010d zgodi ve\u010d kot tiso\u010d. V prej\u0161njem tednu so seizmografi dr\u017eavne mre\u017ee potresnih opazovalnic v bli\u017eini Kostanjevice na Krki zabele\u017eili ve\u010d potresov, najmo\u010dnej\u0161i je bil 22. septembra ob 22. uri z lokalno magnitudo 1,5. Potresi so se nato nadaljevali \u0161e nekaj ur, je pojasnila seizmologinja z Agencije RS za okolje. V nedeljo se je nekaj po 23. uri zgodil potres z magnitudo 2,4 v istem \u017eari\u0161\u010dnem obmo\u010dju. Tudi temu potresu so vso no\u010d sledili \u0161tevilni \u0161ibkej\u0161i, ki so jih \u010dutili prebivalci Kostanjevice na Krki in okoli\u0161kih vasi, je potresne aktivnosti minulega tedna opisala seizmologinja. Potresna nevarnost SlovenijeArso Tresenje tal je spremljalo mo\u010dno bobnenje. To je po njenih besedah pogost pojav, ki spremlja predvsem plitve potrese. Povpre\u010dna globina, na kateri se dogajajo potresi v Sloveniji, je pet do 15 kilometrov. Plitvej\u0161i potresi povzro\u010dijo kljub majhnim magnitudam ve\u010dje u\u010dinke. Tako je potres 25. septembra prebivalce vasi pod Gorjanci tako prestra\u0161il, da so nekateri v paniki be\u017eali iz hi\u0161, poleg glasnega bobnenja pa so poro\u010dali tudi o mo\u010dnem tresenju, \u0161kripanju pohi\u0161tva ter prevra\u010danju manj\u0161ih nestabilnih predmetov, je dejala. Potresov se ne da napovedati. Na podlagi pove\u010dane potresne aktivnosti v preteklih dneh seizmologi zato ne morejo napovedati \u010dasa, kraja in mo\u010di naslednjih potresov. Kot je poudarila Zupan\u010di\u010deva, “so po eni strani potresi naklju\u010dni, saj ne vemo, kje se bodo zgodili, po drugi strani pa se zgodijo tudi tam, kjer so \u017ee neko\u010d bili”. V preteklosti so se na tem obmo\u010dju \u017ee dogajali potresi, na primer potres pri Bre\u017eicah leta 1917, ki je dosegel najve\u010djo intenziteto po Evropski potresni lestvici. Zupan\u010di\u010deva je zadnje potrese primerjala s potre<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n