V eliko ljudi ste\u017eka za\u010dne dan brez skodelice kave, pa naj gre za \u010drno kavo, kavo z mlekom, s smetano ali katero drugo obliko, za katero verjamejo, da jim pomaga pri prebujanju. Kavo, napitek iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca, so v Evropo prvi prinesli bene\u0161ki trgovci v 17. stoletju, prve kavarne pa so bile okoli leta 1645 odprte na ozemlju Italije. Rimskokatoli\u0161ka cerkev je pitje kave zelo kritizirala, proglasili so jo celo za hudi\u010devo pija\u010do. V Londonu so leta 1674 objavili \u017eensko peticijo proti kavi; \u017eene so se prito\u017eevale, da so postali njihovi mo\u017eje zaradi pitja kave “jalovi kot pu\u0161\u010dava”. Prvi\u010d pa so sladkor kot dodatek h kavi uporabili na dvoru Ludvika XIV. leta 1713. Po legendi naj bi se bilo odkritje po\u017eivilnih u\u010dinkov kave naklju\u010dilo. Neki pastir, ki je pasel kamele ali po drugih virih koze, naj bi se bil v kraljestvu Jemen poto\u017eil tamkaj\u0161njim duhovnikom, da njegove \u010drede ve\u010dkrat prebedijo no\u010d, hkrati pa tudi \u010dudno poskakujejo in poplesujejo. Sveti mo\u017eje so bili prepri\u010dani, da je \u010dudno obna\u0161anje povezano z ne\u010dim, kar so \u017eivali pojedle, zato so neke no\u010di od\u0161li s pastirjem za \u010dredo. Naleteli so na grmi\u010dje z rde\u010dimi plodovi, ki so jih jedle \u017eivali. Eden od mo\u017e, ki so raziskovali uganko, je plodove prevrel in pil prekuhano pija\u010do. Ugotovil je, da ga je teko\u010dina obdr\u017eala budnega celo no\u010d. Od takrat so v tamkaj\u0161njem samostanu pija\u010do pili vsako no\u010d pred molitvijo. Tako naj bi se bila kava raz\u0161irila po vsem kraljestvu, kasneje pa \u0161e zunaj njega in na koncu po vsem planetu. Z njo se zdi, da zmoremo ve\u010d Kava je zelo popularen napitek, ker je okusna in po\u017eivlja ter daje mo\u010d, po pitju se tudi bolje po\u010dutimo, razlaga Nata\u0161a Vidnar, koordinatorica promocije zdravja in zdravstvene vzgoje pri Zdravstvenem domu Adolfa Drolca v Mariboru. “O tem, ali je kava zdrava ali ne, so razli\u010dna mnenja. Zadnja dognanja ka\u017eejo, da je \u010drna, tur\u0161ka kava, brez dodatka sladkorja in mleka, zdrava in je tudi zelo dober antioksidant. Kakor hitro pa dodamo mleko ali sladkor, nastane kemi<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V eliko ljudi ste\u017eka za\u010dne dan brez skodelice kave, pa naj gre za \u010drno kavo, kavo z mlekom, s smetano ali katero drugo obliko, za katero verjamejo, da jim pomaga pri prebujanju. Kavo, napitek iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca, so v Evropo prvi prinesli bene\u0161ki trgovci v 17. stoletju, prve kavarne pa so bile okoli leta 1645 odprte na ozemlju Italije. Rimskokatoli\u0161ka cerkev je pitje kave zelo kritizirala, proglasili so jo celo za hudi\u010devo pija\u010do. V Londonu so leta 1674 objavili \u017eensko peticijo proti kavi; \u017eene so se prito\u017eevale, da so postali njihovi mo\u017eje zaradi pitja kave “jalovi kot pu\u0161\u010dava”. Prvi\u010d pa so sladkor kot dodatek h kavi uporabili na dvoru Ludvika XIV. leta 1713. Po legendi naj bi se bilo odkritje po\u017eivilnih u\u010dinkov kave naklju\u010dilo. Neki pastir, ki je pasel kamele ali po drugih virih koze, naj bi se bil v kraljestvu Jemen poto\u017eil tamkaj\u0161njim duhovnikom, da njegove \u010drede ve\u010dkrat prebedijo no\u010d, hkrati pa tudi \u010dudno poskakujejo in poplesujejo. Sveti mo\u017eje so bili prepri\u010dani, da je \u010dudno obna\u0161anje povezano z ne\u010dim, kar so \u017eivali pojedle, zato so neke no\u010di od\u0161li s pastirjem za \u010dredo. Naleteli so na grmi\u010dje z rde\u010dimi plodovi, ki so jih jedle \u017eivali. Eden od mo\u017e, ki so raziskovali uganko, je plodove prevrel in pil prekuhano pija\u010do. Ugotovil je, da ga je teko\u010dina obdr\u017eala budnega celo no\u010d. Od takrat so v tamkaj\u0161njem samostanu pija\u010do pili vsako no\u010d pred molitvijo. Tako naj bi se bila kava raz\u0161irila po vsem kraljestvu, kasneje pa \u0161e zunaj njega in na koncu po vsem planetu. Z njo se zdi, da zmoremo ve\u010d Kava je zelo popularen napitek, ker je okusna in po\u017eivlja ter daje mo\u010d, po pitju se tudi bolje po\u010dutimo, razlaga Nata\u0161a Vidnar, koordinatorica promocije zdravja in zdravstvene vzgoje pri Zdravstvenem domu Adolfa Drolca v Mariboru. “O tem, ali je kava zdrava ali ne, so razli\u010dna mnenja. Zadnja dognanja ka\u017eejo, da je \u010drna, tur\u0161ka kava, brez dodatka sladkorja in mleka, zdrava in je tudi zelo dober antioksidant. Kakor hitro pa dodamo mleko ali sladkor, nastane kemi<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n