Glede na oceno, da se na svetovnem trgu umetnin vsako leto obrne okoli 60 milijard dolarjev, ni ni\u010d \u010dudnega, da se na tr\u017ei\u0161\u010du s toliko denarja znajdejo tudi mojstri ponarejanja. Ponaredki znanih umetni\u0161kih del niso nikakr\u0161na novost, a v minulih nekaj desetletjih je ponarejanje umetnin preraslo v sila donosen posel. Ki ga poganja tudi – ali predvsem – \u017eelja vedno novih bogata\u0161ev po umetninah znanih mojstrov, na kar so se ponarejevalci hitro odzvali. Ponudbo so usklajevali s povpra\u0161evanjem. Tako ponaredki dosegajo okoli tridesetodstotni dele\u017e na trgu umetnin. Po pesimisti\u010dnih ocenah naj bi ta dele\u017e zna\u0161al celo polovico, a poznavalci trgovanja z umetninami tak\u0161na ugibanja zavra\u010dajo. Skrb vzbujajo\u010de je predvsem to, da so ponarejevalci nekaterih najbolj znanih slikarskih del tako spretni, da so pretentali marsikaterega izvedenca, ki se ukvarja z ocenjevanjem pristnosti umetnin. Tudi znane avkcijske hi\u0161e, ki na dra\u017ebah prodajajo dragocena in pregre\u0161no draga umetni\u0161ka dela, so \u017ee bile \u017ertve ponarejevalcev. Nekateri med njimi so se tako proslavili, da prirejajo celo razstave lastnih ponarejenih del. Koliko se je ponarejanje predvsem umetni\u0161kih slik za\u017erlo v pore dru\u017ebe, ka\u017ee dejstvo, da so ponekod pripravljali tudi razstave zase\u017eenih ponaredkov. Da se je tudi \u0161ir\u0161i krog ljudi lahko na lastne o\u010di prepri\u010dal, kako spretno ponarejevalci vrtijo \u010dopi\u010d in predvsem me\u0161ajo barve ter pripravijo platno. Pa nam za to ni treba kam dale\u010d po Evropi ali na drugo celino, na\u0161i sosedje Hrvati so te dni v prostorih notranjega ministrstva v Zagrebu odprli razstavo z naslovom Lepota la\u017enega sijaja. Do 23. oktobra bo na ogled ve\u010d kot petdeset ponarejenih umetni\u0161kih slik in skulptur, ki nosijo la\u017ene podpise znanih hrva\u0161kih umetnikov, kot so Edo Murti\u0107, Du\u0161an D\u017eamonja, Mersad Berber, Ljubo Ivan\u010di\u0107, Zlatko Prica in Vasko Lipovac. \u010ceprav gre za umetnike mednarodnega slovesa, ponarejevalci teh del vendarle niso tako razvpiti kot na primer tisti, ki so se lotili ponarejanja del Modiglianija (ki velja z<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Glede na oceno, da se na svetovnem trgu umetnin vsako leto obrne okoli 60 milijard dolarjev, ni ni\u010d \u010dudnega, da se na tr\u017ei\u0161\u010du s toliko denarja znajdejo tudi mojstri ponarejanja. Ponaredki znanih umetni\u0161kih del niso nikakr\u0161na novost, a v minulih nekaj desetletjih je ponarejanje umetnin preraslo v sila donosen posel. Ki ga poganja tudi – ali predvsem – \u017eelja vedno novih bogata\u0161ev po umetninah znanih mojstrov, na kar so se ponarejevalci hitro odzvali. Ponudbo so usklajevali s povpra\u0161evanjem. Tako ponaredki dosegajo okoli tridesetodstotni dele\u017e na trgu umetnin. Po pesimisti\u010dnih ocenah naj bi ta dele\u017e zna\u0161al celo polovico, a poznavalci trgovanja z umetninami tak\u0161na ugibanja zavra\u010dajo. Skrb vzbujajo\u010de je predvsem to, da so ponarejevalci nekaterih najbolj znanih slikarskih del tako spretni, da so pretentali marsikaterega izvedenca, ki se ukvarja z ocenjevanjem pristnosti umetnin. Tudi znane avkcijske hi\u0161e, ki na dra\u017ebah prodajajo dragocena in pregre\u0161no draga umetni\u0161ka dela, so \u017ee bile \u017ertve ponarejevalcev. Nekateri med njimi so se tako proslavili, da prirejajo celo razstave lastnih ponarejenih del. Koliko se je ponarejanje predvsem umetni\u0161kih slik za\u017erlo v pore dru\u017ebe, ka\u017ee dejstvo, da so ponekod pripravljali tudi razstave zase\u017eenih ponaredkov. Da se je tudi \u0161ir\u0161i krog ljudi lahko na lastne o\u010di prepri\u010dal, kako spretno ponarejevalci vrtijo \u010dopi\u010d in predvsem me\u0161ajo barve ter pripravijo platno. Pa nam za to ni treba kam dale\u010d po Evropi ali na drugo celino, na\u0161i sosedje Hrvati so te dni v prostorih notranjega ministrstva v Zagrebu odprli razstavo z naslovom Lepota la\u017enega sijaja. Do 23. oktobra bo na ogled ve\u010d kot petdeset ponarejenih umetni\u0161kih slik in skulptur, ki nosijo la\u017ene podpise znanih hrva\u0161kih umetnikov, kot so Edo Murti\u0107, Du\u0161an D\u017eamonja, Mersad Berber, Ljubo Ivan\u010di\u0107, Zlatko Prica in Vasko Lipovac. \u010ceprav gre za umetnike mednarodnega slovesa, ponarejevalci teh del vendarle niso tako razvpiti kot na primer tisti, ki so se lotili ponarejanja del Modiglianija (ki velja z<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n