“Na\u0161 cilj je, da obsojenci \u010dim prej pridejo iz na\u0161ega zavoda in se znova vklju\u010dijo v \u017eivljenje na svobodi. Zato jim v zavodu nudimo razli\u010dne programe, v katere se lahko vklju\u010dijo – in se tako \u010dim bolje pripravijo na \u017eivljenje po prestani zaporni kazni. Zato smo se tudi odlo\u010dili, da v na\u0161e vsebine vklju\u010dimo tudi program za nasilne obsojence,” je v zavodu za prestajanje zaporne kazni Dob povedal direktor zavoda, mag. Bojan Majcen. Slovenija je namre\u010d ena redkih evropskih dr\u017eav, ki v zaporni\u0161kem sistemu nima programov za nasilne obsojence, vendar pa, kot ka\u017ee, ne bo ve\u010d dolgo tako. Slovenija sicer \u017ee ima verificiran program za nasilne obsojence – nastal je v sodelovanju z Dru\u0161tvom za nenasilno komunikacijo (DNS) – vendar na Dobu \u0161e ni v celoti za\u017eivel, saj \u0161e nimajo dovolj strokovnjakov, ki bi se lahko ukvarjali le z izvajanjem tega programa. Nekaj njihovih pedago\u0161kih delavcev je sicer kon\u010dalo izobra\u017eevanje za izvajanje programa, vendar pa so preobremenjeni z drugim pedago\u0161kim delom za obsojence, da bi ga zmogli izvajali v celoti. Vendar pa dolo\u010dene vsebine iz programa vna\u0161ajo v druge programe za obsojence, ki jih izvajajo na Dobu. \u010cedalje ve\u010d nasilnih obsojencev Majcen sicer pravi, da se je v zadnjem \u010dasu nekoliko zmanj\u0161alo \u0161tevilo zaprtih na Dobu, na zaprtem, polodprtem in odprtem oddelku dnevno bele\u017eijo okoli 560 obsojencev, imeli pa so jih tudi \u017ee ve\u010d kot 600. V zaporu na Dobu prestajajo kazen obsojenci, katerim je bila izre\u010dena kazen od leta in pol zapora do tridesetletne zaporne kazni. “Ker v na\u0161 zavod prihaja \u010dedalje ve\u010d obsojencev, ki so storili kaznivo dejanje z elementi nasilja, bo zanje tak\u0161en program, ko bo v celoti za\u017eivel, zelo dobrodo\u0161el. Najpomembnej\u0161e pa je, da si obsojenci sami \u017eelijo spremeniti svoje vedenje in \u017eivljenje po prihodu iz zapora, kar pa je zelo dolgotrajen proces. Da bi to dosegli, se \u017ee zdaj lahko vklju\u010dujejo v razli\u010dne programe v zavodu, kot so na primer zdravljenje odvisnosti od drog ali alkohola, delovna terapija ter drugo,” dodaja M<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
“Na\u0161 cilj je, da obsojenci \u010dim prej pridejo iz na\u0161ega zavoda in se znova vklju\u010dijo v \u017eivljenje na svobodi. Zato jim v zavodu nudimo razli\u010dne programe, v katere se lahko vklju\u010dijo – in se tako \u010dim bolje pripravijo na \u017eivljenje po prestani zaporni kazni. Zato smo se tudi odlo\u010dili, da v na\u0161e vsebine vklju\u010dimo tudi program za nasilne obsojence,” je v zavodu za prestajanje zaporne kazni Dob povedal direktor zavoda, mag. Bojan Majcen. Slovenija je namre\u010d ena redkih evropskih dr\u017eav, ki v zaporni\u0161kem sistemu nima programov za nasilne obsojence, vendar pa, kot ka\u017ee, ne bo ve\u010d dolgo tako. Slovenija sicer \u017ee ima verificiran program za nasilne obsojence – nastal je v sodelovanju z Dru\u0161tvom za nenasilno komunikacijo (DNS) – vendar na Dobu \u0161e ni v celoti za\u017eivel, saj \u0161e nimajo dovolj strokovnjakov, ki bi se lahko ukvarjali le z izvajanjem tega programa. Nekaj njihovih pedago\u0161kih delavcev je sicer kon\u010dalo izobra\u017eevanje za izvajanje programa, vendar pa so preobremenjeni z drugim pedago\u0161kim delom za obsojence, da bi ga zmogli izvajali v celoti. Vendar pa dolo\u010dene vsebine iz programa vna\u0161ajo v druge programe za obsojence, ki jih izvajajo na Dobu. \u010cedalje ve\u010d nasilnih obsojencev Majcen sicer pravi, da se je v zadnjem \u010dasu nekoliko zmanj\u0161alo \u0161tevilo zaprtih na Dobu, na zaprtem, polodprtem in odprtem oddelku dnevno bele\u017eijo okoli 560 obsojencev, imeli pa so jih tudi \u017ee ve\u010d kot 600. V zaporu na Dobu prestajajo kazen obsojenci, katerim je bila izre\u010dena kazen od leta in pol zapora do tridesetletne zaporne kazni. “Ker v na\u0161 zavod prihaja \u010dedalje ve\u010d obsojencev, ki so storili kaznivo dejanje z elementi nasilja, bo zanje tak\u0161en program, ko bo v celoti za\u017eivel, zelo dobrodo\u0161el. Najpomembnej\u0161e pa je, da si obsojenci sami \u017eelijo spremeniti svoje vedenje in \u017eivljenje po prihodu iz zapora, kar pa je zelo dolgotrajen proces. Da bi to dosegli, se \u017ee zdaj lahko vklju\u010dujejo v razli\u010dne programe v zavodu, kot so na primer zdravljenje odvisnosti od drog ali alkohola, delovna terapija ter drugo,” dodaja M<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n