{"id":145569,"date":"2016-10-03T08:22:50","date_gmt":"2016-10-03T06:22:50","guid":{"rendered":"http:\/\/hudo.com\/si\/2016\/10\/03\/kako-si-postopoma-zgraditi-pozitivno-samopodobo\/"},"modified":"2016-10-13T13:11:30","modified_gmt":"2016-10-13T11:11:30","slug":"kako-si-postopoma-zgraditi-pozitivno-samopodobo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/kako-si-postopoma-zgraditi-pozitivno-samopodobo\/","title":{"rendered":"Kako si postopoma zgraditi pozitivno samopodobo?"},"content":{"rendered":"
\n\t\t\t\t\t
Foto: Profimedia<\/figcaption><\/figure>\n

Kanadsko-ameri\u0161ki psihoterapevt dr. Nathaniel Branden se je s samopodobo ukvarjal od petdesetih let prej\u0161njega stoletja, ko je bilo to podro\u010dje \u0161e povsem neraziskano. Velja za pionirja samopodobe in v svojem dolgem \u017eivljenju je napisal 20 knjig na to temo. \u017de kot mlad terapevt je ugotovil, da ima velika ve\u010dina\u00a0 klientov, ki so prihajali k njemu z najrazli\u010dnej\u0161imi te\u017eavami, pravzaprav te\u017eave s samopodobo. Zato se je odlo\u010dil svoje strokovno \u017eivljenje posvetiti prav raziskovanju samopodobe.<\/p>\n

Na\u0161a samopodoba ni zgrajena le enkrat in za vselej v otro\u0161tvu. Izku\u0161nje, ki jih dobimo v otro\u0161tvu so pri oblikovanju na\u0161e samopodobe izrednega pomena, vendar pa si lahko lahko samopodobo kot odrasli \u0161e vedno dvignemo, pa tudi zmanj\u0161amo. <\/b><\/p>\n

Vendar to ni nekaj, kar bi lahko dosegli \u010dez no\u010d. Tu ni nobene \u010darobne pali\u010dice, s katero bi si lahko pri\u010darali dobro samopodobo enkrat za vselej. Gre za \u017eiv proces, ki od nas zahteva kar nekaj truda in anga\u017eiranosti. In ta proces se pravzaprav nikoli ne kon\u010da. Jasno nam je, da moramo skrbeti za svoje telo, \u010de \u017eelimo biti zdravi, s samopodobo je podobno. Samopodoba je nekak\u0161en imunski sistem na\u0161e zavesti; bolj\u0161a kot je, bolje smo se pripravljeni soo\u010dati z \u017eivljenjskimi izzivi in prej se poberemo, ko se nam zgodi kaj te\u017ekega.<\/p>\n

Kaj je samopodoba?<\/span><\/h2>\n

\nTo je na\u0161e do\u017eivljanje sebe oziroma vsota vseh predstav, mnenj, stali\u0161\u010d, lastnosti, ki jih zavedno ali nezavedno pripisujemo sami sebi. Samopodoba je po Brandenu zgrajena iz dveh delov; samou\u010dinkovitosti in samospo\u0161tovanja.<\/p>\n

1. Samou\u010dinkovitost\u00a0 – sposobnost doseganja \u017eeljenih rezultatov.<\/strong><\/p>\n

Bolj, ko smo samou\u010dinkoviti, bolj bomo zaupali v lastne sposobnosti razmi\u0161ljanja, presojanja, izbiranja in odlo\u010danja. Bolj bomo poznali svoje potrebe, \u017eelje in interese ter jim sledili. Biti samou\u010dinkovit, pomeni aktivno prevzeti nadzor nad svojim \u017eivljenjem in ne le pasivno opazovati, kaj se bo zgodilo z njim. Glede na stanje na sodobnem trgu dela, kjer se od ljudi pri\u010dakuje ve\u010dja samoiniciativnost, fleksibilnost in sposobnost do\u017eivljenjskega u\u010denja, je\"\" zdrav ob\u010dutek samou\u010dinkovitsti postal potreben, kot \u0161e nikoli do sedaj.<\/p>\n

\u201cV svetu, kjer je vse \u010dlove\u0161ko znanje vsakih deset let postavljeno pod vpra\u0161aj, nam varnost lahko predstavlja le na\u0161a sposobnost u\u010denja.\u201d (Branden)<\/p>\n

2. Samospo\u0161tovanje \u2013 prepri\u010danje o lastni vrednosti.<\/strong><\/p>\n

Spo\u0161tujemo se, ko menimo, da sta na\u0161e \u017eivljenje in dobro po\u010dutje vredna na\u0161ega truda, da si zaslu\u017eimo spo\u0161tovanje drugih in da sta na\u0161a sre\u010da in osebna izpolnitev dovolj pomembni, da se trudimo zanju. Ljudje z zdravim samospo\u0161tovanjem verjamejo, da so prijateljstvo, ljubezen in sre\u010da naravna posledica tega, kar so in kar po\u010dnejo. Verjamejo, da so vredni ljubezni.<\/p>\n

Obe podro\u010dji se med seboj podpirata in dopolnjujeta. Obstaja pa nemalo ljudi, ki imajo zdrav ob\u010dutek samou\u010dinkovitosti, vendar jim primanjkuje ob\u010dutka lastne vrednosti. Taki ljudje bodo najverjtneje deloholiki in perfekcionisti, ki se nikoli ne bodo mogli ustaviti in u\u017eivati v sadovih svojega dela. Verjamejo namre\u010d, da so vredni toliko, kot so u\u010dinkoviti. Tako prepri\u010danje nemalokrat vodi v izgorelost.\u00a0 Obstajajo pa tudi ljudje, ki imajo sicer zdrav ob\u010dutek osebne vrednosti, vendar o sebi verjamejo, da niso u\u010dinkoviti. Taki ljudje bodo na akademskem in poslovnem podro\u010dju dosegli veliko manj, kot bi lahko, \u010de bi zaupali v lastne sposobnosti.<\/p>\n

Kako lahko izbolj\u0161amo lastno samopodobo?<\/h2>\n

Branden govori o \u0161estih stebrih, ki podpirajo samopodobo in samopodoba jih podpira nazaj. Oslabitev enega stebra pomeni tudi oslabitev drugih oziroma celotne zgradbe-samopodobe.<\/p>\n

1. steber je zavestno \u017eivljenje.<\/strong><\/p>\n

\u017diveti zavestno pomeni \u017eiveti v sedanjem trenutku oziroma spremljati \u017eivljenje, kot se nam ka\u017ee iz trenutka v trenutek. Biti z mislimi pri tisti stvari, ki jo trenutno po\u010dnemo. Gotovo ste se \u017ee zalotili, da ste se v avtomobilu peljali v slu\u017ebo, med vo\u017enjo ste bili z mislimi popolnom drugje, potem pa ste se naenkrat kar zna\u0161li na parkiri\u0161\u010du. Nemalo ljudi ve\u010dino svojega \u017eivljenja pre\u017eivi na tak\u0161nih \u201cavtopilotih\u201d. Fizi\u010dno so sicer prisotni, vendar z mislimi \u010disto drugje. Kar je velika \u0161koda, saj na ta na\u010din svoje \u017eivljenje nekako \u201cprespijo\u201d.<\/p>\n

Zato je \u017ee skrajni \u010das, da se zbudimo. Da postanemo bolj \u010duje\u010di, torej \u017eivimo v sedanjem trenutku. Pri tem nam lahko pomaga tudi praksa \u010duje\u010dnosti (minfulness), ki v zadnjih letih postaja \u010dedalje bolj priljubljena, njen dober u\u010dinek na du\u0161evno in telesno zdravje pa je podkrepljen s \u0161tevilnimi znanstvenimi raziskavami.<\/p>\n

\u017diveti zavestno pomeni tudi biti spo\u0161tljiv do resni\u010dnosti. Tako\u00a0 do svoje notranje (misli, \u010dustva, potrebe, \u017eelje, hrepenjenja), kot do zunanje resni\u010dnosti (svet, ki nas obdaja \u2013 fizi\u010dno, kulturno, dru\u017ebeno, ekonomsko in politi\u010dno).<\/b><\/p>\n

Vmes pa je na\u0161e telo, na meji med na\u0161im notranjim in zunanjim svetom. Wilhem Reich, ki je vpeljal telo v psihoterapijo, pravi, da kadar so na\u0161i ob\u010dutki blokirani in zatrti, takrat je na\u0161e dihanje omejeno in mi\u0161ice zakr\u010dene. Ko se to pogosto ponavlja, ta blokada postane del na\u0161e telesne strukture, nekak\u0161en oklep. Tako smo nenehno napeti, ker s tem prepre\u010dujemo dolo\u010denim ob\u010dutkom, da bi pri\u0161li v zavest. \u010ce zavestno poglobimo dihanje in delamo vaje za spro\u0161\u010danje mi\u0161ic, bomo na ta na\u010din osvobodili tudi \u201cvklenjeno\u201d zavest.<\/p>\n

\u010ce \u017eivimo zavestno, potem je na\u0161 um svoboden in aktiven, ne pa vklenjen in pasiven. Ne slepimo se in ne izogibamo se dejstvom, ampak se jih zavedamo. Ne bojimo se, da bi novo znanje zamajalo na\u0161a stara prepri\u010danja in vrednote. Ne bojimo si priznati napake in jo popraviti. Nenehno u\u010denje in s tem osebna rast postane na\u0161 na\u010din \u017eivljenja.<\/p>\n

Svojo stopnjo zavedanja ponavadi zmanj\u0161amo, ker se \u017eelimo izogniti bole\u010dini. Saj poznate tisti pregovor: \u010cesar ne ve\u0161, to te ne boli. Vendar \u010dlovek na nekem nivoju vedno ve, \u010detudi si \u0161e tako zatiska o\u010di. Branden pravi, da bi morali strah in bole\u010dino prepoznati kot signala, ne da zapremo svoje o\u010di, ampak da jih \u0161ir\u0161e odpremo. Ne da pogledamo stran, ampak pozorneje. To je seveda te\u017eko, ker smo ljudje \u017ee po naravi narejeni tako, da se izogibamo bole\u010dini.<\/p>\n

Ampak ravno strah in bole\u010dina sta lahko pokazatelja, da je na\u0161e \u017eivljenje skrenilo v napa\u010dno smer. <\/b>\u0160ele, ko si dovolimo \u010dutiti vse na\u0161a ob\u010dutke, lahko za\u010dnemo aktivno spreminjati na\u0161e \u017eivljenje na bolje.
\n<\/b><\/p>\n

To velja tako za na\u0161e zasebno kot poslovno \u017eivljenje. \u010ce se dobro zavedamo, kaj se dogaja okrog nas v poslovnem svetu, potem nas bosta te\u017eje povozila \u010das in konkurenca.<\/p>\n

2. steber je samosprejemanje.<\/b><\/span><\/p>\n

\u010ce se ne sprejemamo, potem je nemogo\u010de, da bi imeli dobro samopodobo. Samosprejemanje je odlo\u010ditev. Re\u010dem si: \u017div\/a sem in tega se zavedam. Cenil\/a bom sebe, s seboj bom ravnal\/a spo\u0161tljivo, stal\/a bom za svojo pravico do obstoja.
\nSamosprejemanje pomeni, sprejeti vse aspekte sebe: svoj videz, misli, \u010dustva, vedenje. Da smo prijazni so sebe in se spo\u0161tujemo. Ni treba, da bi nam bilo vse na nas v\u0161e\u010d, da bi se sprejeli. Pomislimo na ljubljeno osebo. Gotovo ima tudi kak\u0161no lastnost, navado, ki nam ni v\u0161e\u010d, pa jo kljub temu sprejemamo in jo imamo radi. Nau\u010dimo se imeti radi tudi sami do sebe.<\/p>\n

Izku\u0161ajmo svojo realnost tak\u0161no, kot je, brez da bi jo posku\u0161ali zanikati ali zatreti. Da mislimo, kar mislimo, da \u010dutimo kar \u010dutimo, da si \u017eelimo kar \u017eelimo, da delamo, kar delamo, da smo to kar smo. \u0160ele na ta na\u010din smo lahko svobodni, spro\u0161\u010deni in naravni.
\n<\/b><\/p>\n

“<\/b>Zakaj bi sprejel\/a svoje negativne ob\u010dutke?”, se boste morda vpra\u0161ali. Ker bodo le tako izgubili svojo mo\u010d. Bolj kot jih bomo odganjali, bolj bodo vsiljivi. Se spomnite zgodbe o Trnulj\u010dici? Za\u010dne se tako, da ena od vil ni povabljena na zabavo ob rojstvu kralji\u010dne. U\u017ealjena se ma\u0161\u010duje tako, da nad novorojenko po\u0161lje prekletstvo, da se bo pri 15 letih zbodla v vreteno in umrla. Druga vila nato prekletstvo omili s stoletnim spancem. Vse to se ne bi zgodilo, \u010de bi bila prva vila povabljena na zabavo.<\/p>\n

\u0160ele, ko sprejmemo svoje negativne ob\u010dutke take, kot so, smo jih pripravljeni izpustiti. Ni nujno, da so nam v\u0161e\u010d, a jih sprejmemo, kot del sebe, svojega izraza. \u010ce mislim te misli, ki me vznemirjajo, jih pa\u010d mislim. Sprejmem celotno realnost svojega obstoja. \u010ce nekega svojega ob\u010dutka \u0161e ne morem sprejeti, potem sprejmem obrambo. Priznam si, da se na primer bojim razjeziti, ali da si bojim priznati, da sem zaljubljen\/a. Ker kadar se borimo proti obrambi, se ta \u0161e okrepi, ko jo sprejmemo, pa se za\u010dne po\u010dasi topiti. Kar je res, je res. Ne racionaliziram, ne zanikam, ne poskusim razlo\u017eiti. Sprejti je ve\u010d kot le opaziti ali priznati. Ob\u010dutenje na\u0161ih ob\u010dutkov ima direktno zdravilno mo\u010d.<\/p>\n

Nekateri zmotno mislijo, da \u010de bodo sprejeli negativne aspekte sebe, bodo opti\u010dali tam in ne bodo napredovali. Ampak ravno samosprejemanje je predpogoj ta spremembo in rast. <\/b>
\nIz napake se ne morem ni\u010desar nau\u010diti, \u010de najprej ne priznam, da sem jo storil\/a. Ni sprejetje, ampak zanikanje tisto zaradi \u010desar obti\u010dimo.
\n
\n3. steber je odgovornost zase.<\/span><\/b><\/p>\n

Pomeni prevzeti odgovornost in kontrolo nad svojim \u017eivljenjem. Ko se rodimo, je na\u0161e \u017eivljenje v rokah star\u0161ev ali skrbnikov. Z odra\u0161\u010danjem pa prevzemamo \u010dedalje ve\u010d odgovornosti; za \u0161olo, svoje stvari itd. S polnoletnostjo sami postanemo odgovorni za svoje \u017eivljenje. Takrat za svoje napake tudi kazensko odgovarjamo. Veliko odraslih obti\u010di, ker krivijo star\u0161e za svojo nesre\u010do, neuspeh ipd. Lahko, da se vam je zgodila krivica in ste utrpeli veliko \u0161kode. Resni\u010dno mi je \u017eal. Vendar ste sedaj vi odgovorni za to, kaj boste naredili s preostankom svojega \u017eivljenja. Naj se sli\u0161i \u0161e tako kruto. Seveda ne morete biti odgovorni za zunanje okoli\u0161\u010dine: recesijo, vojno, bolezen, naravne katastrofe \u2026<\/p>\n

Odgovorni pa ste za tisto, na kar lahko vplivate s svojim delovanjem.<\/p>\n

Odgovorni smo za uresni\u010ditev svojih \u017eelja.
\nOdgovorni smo za svoje odlo\u010ditve in dejanja.
\nOdgovorni smo za stopnjo zavedanja, ki jo vnesemo v svoje delo.
\nOdgovorni smo za stopnjo zavedanja, ki jo vnesemo v svoje odnose.
\nOdgovorni smo za to, kako se obna\u0161amo do soljudi \u2013 partner, otroci, prijatelji, nadrejeni, sodelavci, stranke …
\nOdgovorni smo za to, kako si razporejamo \u010das in postavljamo prioritete.
\nOdgovorni smo za svojo osebno sre\u010do.
\nOdgovorni smo za sprejetje ali izbor vrednot, ki nas vodijo v \u017eivljenju.
\nOdgovorni smo za dvigovanje lastne samopodobe.<\/p>\n

\u0160ele, ko se zavemo svoje odgovornosti za lastno sre\u010do, se aktiviramo. <\/b>\u010ce samo pasivno \u010dakamo princa ali princeso na belem konju, ki nas bo prebudil\/a s poljubom in odre\u0161il\/a, se bomo po\u0161teno na\u010dakali. Ne bo ga\/je. \u010ce bomo le \u010dakali, da se bo zgodilo nekaj, kar bo dvignilo na\u0161o samopodobo, bomo zagotovo razo\u010darani.
\n
\n4. steber je samo-asertivost.<\/span><\/b><\/p>\n

Se morda spomnite, kolikokrat ste v zadnjem \u010dasu rekli da, \u010deprav ste hoteli re\u010di ne? \u010ce se vam to pogosto dogaja, potem je \u010das, da se nau\u010dite biti bolj asertivni.\u00a0 Asertivnost pomeni pripravljenost postaviti se zase; da sem odkrito lahko to, kar sem. Pomeni, da s seboj ravnam spo\u0161tljivo v vseh interakcijah z drugimi. Seveda pa moram biti spo\u0161tljiv\/a tudi do sogovornika. Asertivnost se nahaja med dvema skrajnostima; podlo\u017enostjo in agresivnostjo.<\/p>\n

Da bi bili asertivni, pa se moramo svojih \u010dustev, potreb in pravic najprej zavedati. Ste se kdaj zalotili, da niste odkrito izrazili svojega mnenja, ker je bilo druga\u010dno od sogovornikovega? Zato ste mu le pokimali in si mislili svoje. Svoje dejanje ste sami pri sebi opravi\u010dili nekako takole: \u201cSaj ni vredno besed, saj tako ne bi razumel.\u201d Vendar ste se po dogodku po\u010dutili nekako poklapano. Seveda, saj ste sami sebe pustili na cedilu. In vsaki\u010d, ko to storimo, naredimo \u0161kodo lastni samopodobi.<\/p>\n

Zakaj ljudje to po\u010dnemo? Zato da bi zadovoljili, pomirili sogovornika, da bi manipulirali z njim ali ker enostavno \u017eelimo pripadati. \u010ce kot otroci nismo bili dele\u017eni brezpogojne ljubezni, smo se nau\u010dili, da je treba zatreti sebe in se prilagoditi \u017eeljam in potrebam drugega, \u010de ho\u010demo biti ljubljeni in sprejeti. Ker otrok podzavestno \u010duti, da brez star\u0161ev ne more pre\u017eiveti, se ukloni in zato pla\u010da neznansko ceno. Ampak zdaj ste odrasli in tega vam ni ve\u010d treba po\u010deti. Ni vam treba ugajati za vsako ceno.<\/p>\n

Asertivni smo lahko, ko o sebi in o svojem \u017eivljenju mislimo naslednje: Pravico imam obstajati. Moje \u017eivljenje ne pripada drugim in na svetu nisem zato, da bi izpolnjeval\/a pri\u010dakovanja drugih. <\/b>
\nTo spoznanje pa je za marsikoga naravnost stra\u0161ljivo, saj s seboj prina\u0161a tudi odgovornost. Moje \u017eivljenje<\/p>\n

je v mojih rokah in ne v rokah moje matere, o\u010deta ali drugih avtoritet. Vsak od nas je torej postavljen pred izbiro: Bo \u017eivel \u017eivljenje po scenariju, ki so ga zanj napisali drugi ali pa bo prevzel odgovornost in si ga napisal sam.<\/p>\n

5. steber je smiselno \u017eivljenje.<\/b><\/span><\/p>\n

Pomeni postaviti si cilje in narediti\u00a0 akcijski na\u010drt, kako jih bomo dosegli. Potem ga je potrebno \u0161e udejaniti.
\n\u017diveti smiselno med drugim pomeni \u017eiveti produktivno. Biti produktiven pomeni pretvarjati lastne misli, znanje, ideje v realnost. Odgovoren \u010dlovek bo s svojim delovanjem sam podpiral svojo eksistenco. Tega bremena ne bo prelo\u017eil na ramena nekoga drugega. Ni pomembno, kak\u0161no vrsto dela boste izbrali, pa\u010d pa, da vam le to ponuja prilo\u017enost za uresni\u010ditev va\u0161ih potencialov. Seveda se zgodi, da kdaj ostanemo brez slu\u017ebe ali da moramo prijeti za katerokoli delo. Pomembno je, da ne obupamo, da ne nehamo iskati in stremeti za tistim, kar si v resnici \u017eelimo.<\/p>\n

Da pa bi vedeli, kaj si \u017eelimo, si moramo najprej postaviti naslednja vpra\u0161anja:<\/p>\n

Kaj sku\u0161am dose\u010di?<\/p>\n

Na kak\u0161en na\u010din sku\u0161am to dose\u010di?<\/p>\n

Zakaj mislim, da je to primeren na\u010din?<\/p>\n

Kak\u0161no povratno informacijo iz okolja dobivam; mi gre dobro ali slabo?<\/p>\n

Sem dobil\/a kak\u0161no novo informacijo, ki jo moram upo\u0161tevati?<\/p>\n

Morda potrebujem novo strategijo?<\/p>\n

Bi bilo dobro ponovno premisliti o mojih ciljih in namenih?<\/p>\n

\u017diveti smiselno pomeni \u017eiveti z visoko stopnjo zavedanja. Zgornjih vpra\u0161anj pa si ni dobro postaviti le na poslovnem, ampak tudi na zasebnem podro\u010dju. Ko smo v slu\u017ebi\u00a0 dobro vemo, da ni dovolj, \u010de imamo le radi svoje delo, moramo tudi dejansko delati. V intimnih odnosih pa si predstavljamo, da je ljubezen dovolj, da bo sre\u010da pri\u0161la sama od sebe. \u010ce pa ne pride, potem smo verjetno z napa\u010dno osebo. Zato se toliko parov razide. Ker se ljudje preredko vpra\u0161amo: \u010ce je najin cilj imeti uspe\u0161no razmerje, kaj morava zato narediti? Katera dejanja so potrebna, da ohraniva prijateljstvo, strast, intimo, ranljivost, \u010dustveno povezanost, rast? <\/b><\/p>\n

Vedno, ko imamo pred seboj cilj, potrebujemo tudi akcijski na\u010drt. Druga\u010de bo ostalo le pri fantaziranju in frustriranemu javkanju: Ko bi le \u2026\u00a0 \u010ce \u017eelimo dose\u010di svoje cilje, seveda potrebujemo samodisciplino. Nekdo si lahko \u0161e tako \u017eeli postati koncertni pianist. \u010ce ne bo vsak dan ve\u010d ur vadil, tega cilja pa\u010d ne bo dosegel. Samodisciplina pomeni sposobnost \u017ertvovati trenutno ugodje za oddaljen cilj. To pa je znak osebnostne zrelosti. \u010ce sam\/a ne storim ne\u010dasa, se ne bo ni\u010d spremenilo. Ko delujemo v smeri svojega cilja, nismo le sre\u010dnej\u0161i, ampak raste tudi na\u0161a samopodoba.<\/b>
\n
\n6. steber je osebna integriteta.<\/b><\/span><\/p>\n

Osebna integriteta pomeni ujemanje med posameznikovimi prepri\u010danji in vedenjem. Delam to kar \u010dutim, mislim in govorim. Nasprotje osebni integriteti je hinav\u0161\u010dina. Bolj, ko \u017eivimo v skladu z lastnimi vrednotami, vi\u0161ja je na\u0161a osebna integriteta. Bolj si\u00a0 bomo zaupali in bolj nam bodo zaupali drugi. In obratno. Ve\u010dkrat, ko delujemo tako, da izdamo svoje vrednote in prepri\u010danja, manj se spo\u0161tujemo. \u010ce to postane navada, potem si sploh ne zaupamo ve\u010d in ne zaupajo nam niti drugi. S tem trpi tudi na\u0161a samopodoba.<\/p>\n

Kadar kr\u0161itev osebne integritete po\u0161koduje na\u0161o samopodobo, jo lahko pozdravi le to, da integriteto ponovno vzpostavimo.<\/b> \u010ce se spra\u0161ujemo o lastni integriteti, si postavimo naslednja vpra\u0161anja:<\/p>\n

Sem iskren\/a, zanesljiv\/a in zaupanja vreden\/a?
\nDr\u017eim svoje obljube?<\/p>\n

Po\u010dnem stvari, za katere pravim, da jih ob\u010dudujem in se izogibam tistim, katere grajam?<\/p>\n

Sem po\u0161ten\/a do drugih?<\/p>\n

V\u010dasih se znajdemo v konfliktu med dvema razli\u010dnima odlo\u010ditvama in re\u0161itev nikakor ni na dlani. Osebna integriteta nam ne zagotavlja, da bomo vedno sprejeli najbolj\u0161o odlo\u010ditev, zahteva le na\u0161 anga\u017ema, da se jo trudimo najti. Da ostajamo avtenti\u010dni. To pomeni, da se odlo\u010dimo v skladu s svojim znanjem, prepri\u010danjem, notranjim ob\u010dutkom. Nato pa prevzamemo odgovornost za svojo odlo\u010ditev vklju\u010dno z njenimi posledicami.<\/p>\n

Ve\u010dina vpra\u0161anj, ki pomenijo izziv na\u0161i integriteti, ni velikih, ampak majhnih. Se\u0161tevek vseh na\u0161ih odlo\u010ditev pa ima vpliv na na\u0161 ob\u010dutek zase. V\u010dasih je te\u017eko ohraniti osebno integriteto v dru\u017ebi podkupovanja, la\u017ei in prever. “Zakaj bi bil\/a jaz po\u0161ten\/a, \u010de pa politiki niso?” se morda spra\u0161ujete. Zato se prakticiranje osebne integritete v\u010dasih zdi osamljeno in herojsko po\u010detje. Vendar mora na koncu vsak \u017eiveti s seboj in z lastno vestjo. In miren sanec in zdrav ob\u010dutek zase, je vreden ve\u010d od nakradenih milijonov. \u010ce je osebna integriteta vir zdrave samopodobe, potem je tudi njen izraz.<\/p>\n

Tako,\u00a0 spoznali\u00a0 ste vseh 6 stebrov samopodobe. \u010ce jih boste integrirali v svoje vsakdanje \u017eivljenje, bo va\u0161a samopodoba podprta in okrepljena, \u010de ne, se bo sesula vase kot stavba brez podpornih stebrov. \u010ce se trudite, vendar vam ne uspeva najbolje, potem vam je lahko v pomo\u010d psihoterapija. <\/b><\/i><\/b><\/p>\n

\n\u010clanek je povzet po knjigi: Six Pillars of Self-Esteem, Nathanien Branden. Priporo\u010dam v branje.<\/p>\n

Originalni \u010dlanek in \u0161e \u0161tevilne druge najdete tukaj, \u00a0na spletni strani avtorice prispevka\u00a0http:\/\/www.psihoterapija-mr.si\/<\/a><\/span><\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

O samopodobi in samozavesti je bilo napisanih \u017ee ne\u0161teto strokovnih, pa tudi manj strokovnih \u010dlankov. \u010ce vtipkamo besedo v Google, nas zaboli glava. Pa v resnici vemo, kaj je samopodoba?<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[2577,3047,2871,3048],"source":[1367,1335,1334],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\nKako si postopoma zgraditi pozitivno samopodobo? - Hudo Slovenija<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/kako-si-postopoma-zgraditi-pozitivno-samopodobo\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Kako si postopoma zgraditi pozitivno samopodobo? - Hudo Slovenija\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"O samopodobi in samozavesti je bilo napisanih \u017ee ne\u0161teto strokovnih, pa tudi manj strokovnih \u010dlankov. \u010ce vtipkamo besedo v Google, nas zaboli glava. Pa v resnici vemo, kaj je samopodoba?\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/kako-si-postopoma-zgraditi-pozitivno-samopodobo\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Hudo Slovenija\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/hudo.si\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2016-10-03T06:22:50+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2016-10-13T11:11:30+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2016\/10\/profimedia-0252896825.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1250\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"833\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"hudo\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:creator\" content=\"@hudo_si\" \/>\n<meta name=\"twitter:site\" content=\"@hudo_si\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"hudo\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"15 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\/\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/kako-si-postopoma-zgraditi-pozitivno-samopodobo\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/kako-si-postopoma-zgraditi-pozitivno-samopodobo\/\"},\"author\":{\"name\":\"hudo\",\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/#\/schema\/person\/601cf3379633985b20f7e50f2bb47707\"},\"headline\":\"Kako si postopoma zgraditi pozitivno samopodobo?\",\"datePublished\":\"2016-10-03T06:22:50+00:00\",\"dateModified\":\"2016-10-13T11:11:30+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/kako-si-postopoma-zgraditi-pozitivno-samopodobo\/\"},\"wordCount\":3014,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/#organization\"},\"keywords\":[\"Marija Rem\u0161kar\",\"pomanjkanje samozavesti\",\"samopodoba\",\"samozavest\"],\"articleSection\":[\"Zdrav duh & telo\"],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/kako-si-postopoma-zgraditi-pozitivno-samopodobo\/\",\"url\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/kako-si-postopoma-zgraditi-pozitivno-samopodobo\/\",\"name\":\"Kako si postopoma zgraditi pozitivno samopodobo? - Hudo Slovenija\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/#website\"},\"datePublished\":\"2016-10-03T06:22:50+00:00\",\"dateModified\":\"2016-10-13T11:11:30+00:00\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/kako-si-postopoma-zgraditi-pozitivno-samopodobo\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/kako-si-postopoma-zgraditi-pozitivno-samopodobo\/\"]}]},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/kako-si-postopoma-zgraditi-pozitivno-samopodobo\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Kako si postopoma zgraditi pozitivno samopodobo?\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/#website\",\"url\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/\",\"name\":\"Hudo Slovenija\",\"description\":\"Vse novice iz Slovenije in sveta\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":\"required name=search_term_string\"}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/#organization\",\"name\":\"VSN Media\",\"url\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/#\/schema\/logo\/image\/\",\"url\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2021\/03\/hudo-app-2.png\",\"contentUrl\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2021\/03\/hudo-app-2.png\",\"width\":2185,\"height\":2167,\"caption\":\"VSN Media\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/#\/schema\/logo\/image\/\"},\"sameAs\":[\"https:\/\/www.facebook.com\/hudo.si\",\"https:\/\/twitter.com\/hudo_si\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/#\/schema\/person\/601cf3379633985b20f7e50f2bb47707\",\"name\":\"hudo\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/#\/schema\/person\/image\/\",\"url\":\"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/c4ca25fa72cace7a696b52ff5db9e095?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/c4ca25fa72cace7a696b52ff5db9e095?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"hudo\"},\"url\":\"https:\/\/hudo.com\/si\/author\/hudo\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Kako si postopoma zgraditi pozitivno samopodobo? - Hudo Slovenija","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/kako-si-postopoma-zgraditi-pozitivno-samopodobo\/","og_locale":"sl_SI","og_type":"article","og_title":"Kako si postopoma zgraditi pozitivno samopodobo? - Hudo Slovenija","og_description":"O samopodobi in samozavesti je bilo napisanih \u017ee ne\u0161teto strokovnih, pa tudi manj strokovnih \u010dlankov. \u010ce vtipkamo besedo v Google, nas zaboli glava. Pa v resnici vemo, kaj je samopodoba?","og_url":"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/kako-si-postopoma-zgraditi-pozitivno-samopodobo\/","og_site_name":"Hudo Slovenija","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/hudo.si","article_published_time":"2016-10-03T06:22:50+00:00","article_modified_time":"2016-10-13T11:11:30+00:00","og_image":[{"width":1250,"height":833,"url":"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2016\/10\/profimedia-0252896825.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"hudo","twitter_card":"summary_large_image","twitter_creator":"@hudo_si","twitter_site":"@hudo_si","twitter_misc":{"Written by":"hudo","Est. reading time":"15 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/kako-si-postopoma-zgraditi-pozitivno-samopodobo\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/kako-si-postopoma-zgraditi-pozitivno-samopodobo\/"},"author":{"name":"hudo","@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/#\/schema\/person\/601cf3379633985b20f7e50f2bb47707"},"headline":"Kako si postopoma zgraditi pozitivno samopodobo?","datePublished":"2016-10-03T06:22:50+00:00","dateModified":"2016-10-13T11:11:30+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/kako-si-postopoma-zgraditi-pozitivno-samopodobo\/"},"wordCount":3014,"publisher":{"@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/#organization"},"keywords":["Marija Rem\u0161kar","pomanjkanje samozavesti","samopodoba","samozavest"],"articleSection":["Zdrav duh & telo"],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/kako-si-postopoma-zgraditi-pozitivno-samopodobo\/","url":"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/kako-si-postopoma-zgraditi-pozitivno-samopodobo\/","name":"Kako si postopoma zgraditi pozitivno samopodobo? - Hudo Slovenija","isPartOf":{"@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/#website"},"datePublished":"2016-10-03T06:22:50+00:00","dateModified":"2016-10-13T11:11:30+00:00","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/kako-si-postopoma-zgraditi-pozitivno-samopodobo\/#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/kako-si-postopoma-zgraditi-pozitivno-samopodobo\/"]}]},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/zdrav-duh-telo\/kako-si-postopoma-zgraditi-pozitivno-samopodobo\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/hudo.com\/si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Kako si postopoma zgraditi pozitivno samopodobo?"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/#website","url":"https:\/\/hudo.com\/si\/","name":"Hudo Slovenija","description":"Vse novice iz Slovenije in sveta","publisher":{"@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/hudo.com\/si\/?s={search_term_string}"},"query-input":"required name=search_term_string"}],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/#organization","name":"VSN Media","url":"https:\/\/hudo.com\/si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2021\/03\/hudo-app-2.png","contentUrl":"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2021\/03\/hudo-app-2.png","width":2185,"height":2167,"caption":"VSN Media"},"image":{"@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/hudo.si","https:\/\/twitter.com\/hudo_si"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/#\/schema\/person\/601cf3379633985b20f7e50f2bb47707","name":"hudo","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/hudo.com\/si\/#\/schema\/person\/image\/","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/c4ca25fa72cace7a696b52ff5db9e095?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/c4ca25fa72cace7a696b52ff5db9e095?s=96&d=mm&r=g","caption":"hudo"},"url":"https:\/\/hudo.com\/si\/author\/hudo\/"}]}},"amp_enabled":true,"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/145569"}],"collection":[{"href":"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=145569"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/145569\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=145569"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=145569"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=145569"},{"taxonomy":"source","embeddable":true,"href":"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/source?post=145569"},{"taxonomy":"supertag","embeddable":true,"href":"https:\/\/hudo.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/supertag?post=145569"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}