Holesterol naravno nastaja v \u010dlove\u0161kem telesu, lahko pa ga tudi vna\u0161amo s hrano \u017eivalskega izvora. Holesterol telo nujno potrebuje, saj je pomemben sestavni del vseh celi\u010dnih membran in sodeluje pri izdelavi nekaterih hormonov in tudi vitamina D.<\/p>\n
Dolo\u010dene oblike holesterola (HDL) odstranjujejo holesterol iz \u017eilne stene, zato ugodno vplivajo na zdravje, dolo\u010deni (LDL) pa se nalagajo na \u017eilno steno in jo s tem o\u017eijo, je na novinarski konferenci Dru\u0161tva za zdravje srca in o\u017eilja Slovenije povedal predstojnik klini\u010dnega oddelka za \u017eilne bolezni v Univerzitetnem klini\u010dnem centru Ljubljana Ale\u0161 Blinc.<\/p>\n
Povi\u0161an holesterol imata dve tretjini odraslih Slovencev. Nezdrav \u017eivljenjski slog, zvi\u0161an krvni tlak, pove\u010dane vrednosti krvnega sladkorja, \u010dezmerna telesna te\u017ea in debelost ter pove\u010dane vrednosti krvnih ma\u0161\u010dob, zlasti holesterola, so dejavniki tveganja za sr\u010dno-\u017eilne bolezni, ki so v Sloveniji \u0161e vedno najpogostej\u0161i vzrok smrti. Zaradi teh bolezni umre ve\u010d kot vsak tretji Slovenec oziroma Slovenka.<\/p>\n
Dokazano je, da zni\u017eanje holesterola v krvi bistveno upo\u010dasni napredovanje ateroskleroze in s tem zmanj\u0161a nevarnost za nastanek sr\u010dnega infarkta, mo\u017eganske kapi ali preto\u010dnih motenj v arterijah nog.<\/p>\n
Dlje ko traja izpostavljenost visoki ravni holesterola, ve\u010djo \u0161kodo se naredi na \u017eilnih stenah. “To dejstvo je najbolj o\u010ditno pri tistih, ki imajo dru\u017einsko obliko motnje, saj imajo pri tej obliki visoko raven holesterola \u017ee otroci. Taka oblika je tudi najpomembnej\u0161i vzrok za zgodnjo sr\u010dno-\u017eilno bolezen. Zelo pomembno je torej, da take osebe \u010dim prej odkrijemo in ustrezno zdravimo,” je opozoril kardiolog z UKC Ljubljana Matija Cevc.<\/p>\n
Ko laboratorijski izvidi poka\u017eejo pove\u010dane vrednosti krvnih ma\u0161\u010dob in zdravnik napi\u0161e recept, pa se bolniki pogosto vpra\u0161ajo, ali dejansko morajo jemati zdravila, \u010deprav se dobro po\u010dutijo.<\/p>\n
Po izku\u0161njah diplomirane medicinske sestre Tanje \u017dontar veliko bolnikov tudi svojemu zdravniku zatrjuje, da jemljejo zdravila, medicinski sestri pa priznajo, da se \u0161e niso \u010disto odlo\u010dili, ali bodo zdravilo jemali oz. jih sploh ne prevzamejo v lekarni. Po neki raziskavi, ki so jo izvedli v ambulanti, je odstotek bolnikov, ki jemljejo zdravila proti holesterolu, manj kot 70-odstoten.<\/p>\n
Zato poudarja, da je treba dati ve\u010d te\u017ee pou\u010devanju in osve\u0161\u010danju bolnikov, da razumejo cilje zdravljenja. Kajti zdravljenje z zdravili je u\u010dinkovito le, \u010de jih bolniki jemljejo redno.<\/p>\n
Bolnikom se ob postavitvi diagnoze, sploh pa \u010de do\u017eivijo sr\u010dni infarkt, zastavlja \u0161e vrsta drugih vpra\u0161anj. Med 20 in 30 odstotkov bolnikov v prvem letu po miokardnem infarktu potrebuje psihiatri\u010dno intervenco zaradi razvoja anksiozne ali depresivne motnje, je pojasnil psihiater Damijan Perne.<\/p>\n
Kot je pojasnil, postane \u017eivljenje zelo druga\u010dno, ko so soo\u010deni s te\u017eko diagnozo. To jih pogosto psihi\u010dno obremeni, poleg tega so soo\u010deni z dejstvom, da bodo morali korenito spremeniti \u017eivljenjski slog, \u010de bodo \u017eeleli \u0161e \u017eiveti.<\/p>\n
Po tak\u0161nem soo\u010denju z boleznijo se pri bolniku zvrsti cela paleta \u010dustev, od zanikanja in oklevanja do tesnobnosti, sledi kratko obdobje evforije, potem pa ponovno tesnobnost s pogostimi prvimi znaki depresije.<\/p>\n
Tako je po njegovih besedah pomembna zgodnja prepoznava teh motenj, ko je \u0161e dokaj enostavna zamejitev te\u017eav in prepre\u010devanje huj\u0161ih oblik. Pogosto zadostuje \u017ee odkrit pogovor o bolezenskem poteku in posledicah, pomembna pa je tudi podpora svojcem. Ob bolj izra\u017eenih psihi\u010dnih motnjah pa potrebujejo tudi psihoterapevtsko obravnavo oz. zdravljenje z zdravili.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Holesterol je v \u010dlove\u0161kem telesu nepogre\u0161ljiv, saj je pomemben sestavni del celi\u010dnih membran. Ko so vrednosti holesterola v krvi nad dopustno mejo, pa postane eden od najve\u010djih dejavnikov tveganja za pojav sr\u010dno-\u017eilnih zapletov. Veliko lahko posameznik naredi \u017ee z zdravim na\u010dinom \u017eivljenja, so strokovnjaki poudarili na novinarski konferenci.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":145799,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n