Slovenski center za posredovanje pri omre\u017enih incidentih je v\u010deraj izpostavil, da razli\u010dne institucije, ki se dotikajo podro\u010dja nakupovanja prek spleta (SI-CERT, Tr\u017eni in\u0161pektorat RS, Evropski potro\u0161ni\u0161ki center), v okviru svojega dela v zadnjih letih ugotavljajo velik porast goljufij in zavajanja pri nakupovanju prek spleta. Dodatno se, zaenkrat \u0161e predvsem v tujini, pojavljajo tveganja, ki jih s seboj prina\u0161ajo sodobne (in udobne) mo\u017enosti pla\u010devanja, predvsem brezsti\u010dno pla\u010devanje. Tako ne varne so nove kreditne kartice Brezsti\u010dno pla\u010devanje je prihodnost, je sli\u0161ati na vsakem koraku. Tudi ve\u010dina slovenskih bank \u017ee lep \u010das (zadnjih nekaj let) zamenjuje stare pla\u010dilne in kreditne kartice z novimi, ki ponujajo to funkcionalnost. Enostavno kartico naslonimo na pla\u010dilni terminal, in \u017ee se, brez dodatne avtentifikacije (beri: PIN kode), izvede pla\u010dilo. Tako poenostavljen postopek pla\u010devanja je sicer zneskovno omejen, pri nas do 15 evrov, v tujini pa se vrednosti razlikujejo. Za vi\u0161ja pla\u010dila torej dodatna varnost je predvidena. Vseeno pa je mogo\u010de tudi z majhnimi zneski narediti veliko \u0161kodo, kar naj bi se pogosto dogajalo v Nem\u010diji, kjer uporabnike pospe\u0161eno opozarjajo na rizike tak\u0161nega pla\u010devanja. Nemci so sicer znesek brezsti\u010dnega pla\u010devanja omejili na 25 evrov, enak limit pa velja tudi pri spletnem nakupovanju. In prav na tem podro\u010dju se pojavlja najve\u010d zlorab. Kartice, ki omogo\u010dajo brezsti\u010dno pla\u010devanja namre\u010d nenehno oddajajo radijski signal, ki ga je mogo\u010de prestre\u010di in zlorabiti, opozarjajo strokovnjaki. V Nem\u010diji je tak\u0161nih kreditnih kartic v obtoku \u017ee ve\u010d kot \u0161tiri milijone, podatke, ki jih oddaja kartica pa lahko preberejo tudi nepoobla\u0161\u010deni, \u010de so dovolj blizu. Standard NFC (Near Field Communication) podpira vse ve\u010d sodobnih mobilnikov, ki lahko preberejo in shranijo informacije kreditne kartice v tako imenovano mobilno denarnico (aplikacija za pametne mobilne telefone), od koder te podatke goljufi nato uporabijo za spletno pla\u010devanje. Teoreti\u010dno je torej<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenski center za posredovanje pri omre\u017enih incidentih je v\u010deraj izpostavil, da razli\u010dne institucije, ki se dotikajo podro\u010dja nakupovanja prek spleta (SI-CERT, Tr\u017eni in\u0161pektorat RS, Evropski potro\u0161ni\u0161ki center), v okviru svojega dela v zadnjih letih ugotavljajo velik porast goljufij in zavajanja pri nakupovanju prek spleta. Dodatno se, zaenkrat \u0161e predvsem v tujini, pojavljajo tveganja, ki jih s seboj prina\u0161ajo sodobne (in udobne) mo\u017enosti pla\u010devanja, predvsem brezsti\u010dno pla\u010devanje. Tako ne varne so nove kreditne kartice Brezsti\u010dno pla\u010devanje je prihodnost, je sli\u0161ati na vsakem koraku. Tudi ve\u010dina slovenskih bank \u017ee lep \u010das (zadnjih nekaj let) zamenjuje stare pla\u010dilne in kreditne kartice z novimi, ki ponujajo to funkcionalnost. Enostavno kartico naslonimo na pla\u010dilni terminal, in \u017ee se, brez dodatne avtentifikacije (beri: PIN kode), izvede pla\u010dilo. Tako poenostavljen postopek pla\u010devanja je sicer zneskovno omejen, pri nas do 15 evrov, v tujini pa se vrednosti razlikujejo. Za vi\u0161ja pla\u010dila torej dodatna varnost je predvidena. Vseeno pa je mogo\u010de tudi z majhnimi zneski narediti veliko \u0161kodo, kar naj bi se pogosto dogajalo v Nem\u010diji, kjer uporabnike pospe\u0161eno opozarjajo na rizike tak\u0161nega pla\u010devanja. Nemci so sicer znesek brezsti\u010dnega pla\u010devanja omejili na 25 evrov, enak limit pa velja tudi pri spletnem nakupovanju. In prav na tem podro\u010dju se pojavlja najve\u010d zlorab. Kartice, ki omogo\u010dajo brezsti\u010dno pla\u010devanja namre\u010d nenehno oddajajo radijski signal, ki ga je mogo\u010de prestre\u010di in zlorabiti, opozarjajo strokovnjaki. V Nem\u010diji je tak\u0161nih kreditnih kartic v obtoku \u017ee ve\u010d kot \u0161tiri milijone, podatke, ki jih oddaja kartica pa lahko preberejo tudi nepoobla\u0161\u010deni, \u010de so dovolj blizu. Standard NFC (Near Field Communication) podpira vse ve\u010d sodobnih mobilnikov, ki lahko preberejo in shranijo informacije kreditne kartice v tako imenovano mobilno denarnico (aplikacija za pametne mobilne telefone), od koder te podatke goljufi nato uporabijo za spletno pla\u010devanje. Teoreti\u010dno je torej<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n