{"id":147297,"date":"2016-10-05T12:48:07","date_gmt":"2016-10-05T10:48:07","guid":{"rendered":"http:\/\/hudo.com\/si\/?p=147297"},"modified":"2016-10-05T13:54:49","modified_gmt":"2016-10-05T11:54:49","slug":"nobelova-nagrada-za-kemijo-letos-za-molekularne-stroje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/hudo.com\/si\/aktualno\/nobelova-nagrada-za-kemijo-letos-za-molekularne-stroje\/","title":{"rendered":"Nobelova nagrada za kemijo letos za molekularne stroje"},"content":{"rendered":"
\n
\n
\n

Kot je ob tem objavila \u017eirija, so molekularni stroji najmanj\u0161i stroji, ki jih bodo v prihodnosti najverjetneje uporabljali za razvoj novih stvari, kot so novi materiali, senzorji ter sistemi za shranjevanje energije.<\/p>\n

\u017dirija je ob tem dodala, da so leto\u0161nji nagrajenci razvili molekulo, katere gibanje lahko nadzorujejo in lahko ob dodani energiji izvede dolo\u010deno nalogo. Ocenila je tudi, da gre za novo dimenzijo kemije.<\/p>\n

Leto\u0161njo Nobelovo nagrado, ki jo spremlja 830.000 evrov vredna denarna nagrada, so prejeli Francoz Sauvage, v Veliki Britaniji rojeni Stoddart in Nizozemec Feringa.<\/p>\n

Feringa je v prvem odzivu dejal, da je ostal brez besed, ko so ga obvestili o nagradi. “Ko sem dobil sporo\u010dilo, nisem vedel, kaj naj re\u010dem,” je dejal nizozemski znanstvenik. Dodal je, da ga je “tako veliko presene\u010denje nekoliko pretreslo”.<\/p>\n

“Moja druga pripomba je bila, da se po\u010da\u0161\u010den in pretresen,” je po telefonu novinarjem v kraljevi \u0161vedski akademiji znanosti dejal Feringa, poro\u010da nem\u0161ka tiskovna agencija dpa. Dejal je \u0161e, da bi lahko njegova in \u0161e drugih dveh nagrajencev odkritja v prihodnosti uporabili za prenos zdravil do celic.<\/p>\n

Prvi korak do molekularnega stroja je leta 1983 naredil Sauvage, ko mu je uspelo povezati dve molekuli v obliki obro\u010da v verigo. Obi\u010dajno so molekule povezane s trdimi vezmi, prek katerih si atomi delijo elektrone, v verigi pa so povezane z bolj prosto mehansko vezjo, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP.<\/p>\n

“Da bi stroj lahko deloval, mora imeti dele, ki se lahko gibajo drug proti drugemu. Dva spojena obro\u010da izpolnjujeta prav to zahtevo,” je pojasnila \u017eirija.<\/p>\n

Drugi korak je naredil Stoddart leta 1991, ko je molekularni obro\u010d navil na molekularno os in dokazal, da se lahko obro\u010d premika vzdol\u017e osi.<\/p>\n

“Med njegovi razvoji (…) so molekularno dvigalo, molekularna mi\u0161ica in ra\u010dunalni\u0161ki \u010dip na osnovi molekule,” je objavila \u017eirija.<\/p>\n

Feringa je bil leta 1999 prva oseba, ki je razvil molekularni motor.<\/p>\n

Lani so Nobelovo nagrado za kemijo prejeli \u0160ved Tomas Lindahl, Ameri\u010dan Paul Modrich in Turek Aziz Sancar, in sicer za raziskave na podro\u010dju popravljanja DNK. Nagrajenci so na molekularni ravni odkrili, kako celice popravljajo po\u0161kodovano DNK in za\u0161\u010ditijo genetske informacije.<\/p>\n

Od leta 1091 so Nobelovo nagrado za kemijo po poro\u010danju nem\u0161ke tiskovne agencije dpa podelili 171 razli\u010dnim raziskovalcev. Popre\u010dno so bili nagrajenci stari 58 let. Najmlaj\u0161i nagrajenec je imel 35 let, najstarej\u0161i pa 85. Britanec Frederick Sanger je Nobelovo nagrado dobil celo dvakrat. Doslej so Nobelovo nagrado za kemijo dobile tudi \u0161tiri \u017eenske, med njimi Marie Curie leta 1911 za odkritje radioaktivnih elementov polonij in radij in nadaljnje raziskave.<\/p>\n

Nobelove nagrade tradicionalno podelijo na obletnico smrti Alfreda Nobela 10. decembra.<\/p>\n<\/div>\n<\/article>\n<\/div>\n

\n