Med skrbnim pregledom so na vseh 44 okrajnih sodi\u0161\u010dih na\u0161li 945 nerazgla\u0161enih oporok. Zaradi napake sodi\u0161\u010d volje oporo\u010diteljev po njihovi smrti niso bile izpolnjene, v zapu\u0161\u010dinskem postopku se je imetje razdelilo po zakonu. Na vrhovnem sodi\u0161\u010du morebitnim o\u0161kodovancem svetujejo, naj svoje pravice uveljavljajo s pravdo, pi\u0161ejo Primorske novice. Napake pri shranjevanju oporok na vseh 44 okrajnih sodi\u0161\u010dih v Sloveniji so med skrbnim pregledom odkrili \u017ee lani. Po podatkih vrhovnega sodi\u0161\u010da v 510 primerih materialnopravne posledice niso nastale, 221 pa je takih, ki jih sodi\u0161\u010da niso razglasila, ker zapustnik ob smrti ni zapustil nobenega premo\u017eenja. V nekaterih primerih je do spregleda oporok pri\u0161lo zaradi spremembe ali nepopolnosti oporo\u010diteljevih osebnih podatkov. V 140 primerih pa imajo lahko nerazgla\u0161ene oporoke materialnopravne posledice. “V teh primerih so sodi\u0161\u010da ravnala po 222. \u010dlenu zakona o dedovanju, po katerem sodi\u0161\u010de, \u010de se po pravnomo\u010dnosti sklepa o dedovanju najde oporoka, to razglasi in jo po\u0161lje zapu\u0161\u010dinskemu sodi\u0161\u010du, obdr\u017ei pa njen prepis,” je za Primorske novice pojasnil Sven Berdon z vrhovnega sodi\u0161\u010da. Dodal je, da v takem primeru nove zapu\u0161\u010dinske obravnave ni, prizadete osebe lahko po razglasitvi oporoke svoje pravice uveljavljajo v pravdnem postopku. Kdo bo za napake sodi\u0161\u010d odgovarjal, ni znano. Predsednica Notarske zbornice Slovenije Sonja Kralj je prepri\u010dana, da bodo na sodi\u0161\u010dih izvedli vse ustrezne postopke za zagotovitev pravnega varstva dedi\u010dev, pa tudi da bodo ugotovili razloge in odgovornost za nepravilnosti, ki so se dogajale, \u0161e poro\u010dajo Primorske novice. Med o\u0161kodovanci je denimo tudi bralec omenjenega \u010dasnika, ki mu je stara mama pred ve\u010d kot tremi desetletji z oporoko zapustila veliko kmetijo v Poso\u010dju, vendar tega ni vedel. Oporoko njegove stare mame so na enem od severnoprimorskih okrajnih sodi\u0161\u010d na\u0161li v za\u010detku leto\u0161njega leta, v hrambo pa so jo prejeli \u017ee leta 1977. O napaki ga je sodi\u0161\u010de obvestilo sredi leto\u0161njega februarja. Bral\u010deva s<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Med skrbnim pregledom so na vseh 44 okrajnih sodi\u0161\u010dih na\u0161li 945 nerazgla\u0161enih oporok. Zaradi napake sodi\u0161\u010d volje oporo\u010diteljev po njihovi smrti niso bile izpolnjene, v zapu\u0161\u010dinskem postopku se je imetje razdelilo po zakonu. Na vrhovnem sodi\u0161\u010du morebitnim o\u0161kodovancem svetujejo, naj svoje pravice uveljavljajo s pravdo, pi\u0161ejo Primorske novice. Napake pri shranjevanju oporok na vseh 44 okrajnih sodi\u0161\u010dih v Sloveniji so med skrbnim pregledom odkrili \u017ee lani. Po podatkih vrhovnega sodi\u0161\u010da v 510 primerih materialnopravne posledice niso nastale, 221 pa je takih, ki jih sodi\u0161\u010da niso razglasila, ker zapustnik ob smrti ni zapustil nobenega premo\u017eenja. V nekaterih primerih je do spregleda oporok pri\u0161lo zaradi spremembe ali nepopolnosti oporo\u010diteljevih osebnih podatkov. V 140 primerih pa imajo lahko nerazgla\u0161ene oporoke materialnopravne posledice. “V teh primerih so sodi\u0161\u010da ravnala po 222. \u010dlenu zakona o dedovanju, po katerem sodi\u0161\u010de, \u010de se po pravnomo\u010dnosti sklepa o dedovanju najde oporoka, to razglasi in jo po\u0161lje zapu\u0161\u010dinskemu sodi\u0161\u010du, obdr\u017ei pa njen prepis,” je za Primorske novice pojasnil Sven Berdon z vrhovnega sodi\u0161\u010da. Dodal je, da v takem primeru nove zapu\u0161\u010dinske obravnave ni, prizadete osebe lahko po razglasitvi oporoke svoje pravice uveljavljajo v pravdnem postopku. Kdo bo za napake sodi\u0161\u010d odgovarjal, ni znano. Predsednica Notarske zbornice Slovenije Sonja Kralj je prepri\u010dana, da bodo na sodi\u0161\u010dih izvedli vse ustrezne postopke za zagotovitev pravnega varstva dedi\u010dev, pa tudi da bodo ugotovili razloge in odgovornost za nepravilnosti, ki so se dogajale, \u0161e poro\u010dajo Primorske novice. Med o\u0161kodovanci je denimo tudi bralec omenjenega \u010dasnika, ki mu je stara mama pred ve\u010d kot tremi desetletji z oporoko zapustila veliko kmetijo v Poso\u010dju, vendar tega ni vedel. Oporoko njegove stare mame so na enem od severnoprimorskih okrajnih sodi\u0161\u010d na\u0161li v za\u010detku leto\u0161njega leta, v hrambo pa so jo prejeli \u017ee leta 1977. O napaki ga je sodi\u0161\u010de obvestilo sredi leto\u0161njega februarja. Bral\u010deva s<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n