Pri\u010dakovana \u017eivljenjska doba nara\u0161\u010da od 19. stoletja, in sicer zaradi cepiv, varnej\u0161ih porodov in spopadanja s smrtonosnimi boleznimi, kot so rak in bolezni srca.<\/p>\n
Ekipa na Albert Einstein College of Medicine v New Yorku je analizirala podatke o smrtnosti in podatke o smrti starej\u0161ih od 110 let v Franciji, Veliki Britaniji, ZDA in na Japonskem. Podatki so pokazali, da se nara\u0161\u010danje \u017eivljenjske dobe pri stoletnikih upo\u010dasnjuje in je ostala enaka \u017ee vsaj dve desetletji.<\/p>\n
Znanstveniki ugotavljajo, da bodo le redki \u017eiveli malo dlje kot 115 let. “Pri starej\u0161ih od 105 let je le malo napredka, kar pomeni, da se najverjetneje pribli\u017eujemo meji \u010dlovekovega \u017eivljenja,” je za BBS News povedal eden od raziskovalcev Jan Vijg. Po njegovih besedah je skoraj nemogo\u010de, da bi pre\u017eiveli 115 let. “Potrebovali bi 10.000 svetov, kot je na\u0161, da bi na\u0161li eno osebo v letu, ki bo \u017eivela do 125. leta,” je dejal.<\/p>\n
Francozinja Jeanne Calment je pri\u0161la blizu. Bila je najstarej\u0161a oseba, katere starost je bilo mogo\u010de slediti na podlagi dokumentov. Ko je umrla leta 1997, je bila stara 122 let. Francoska ikona dolgo\u017eivosti se je rodila pred postavitvijo Eifflovega stolpa in je sre\u010dala slikarja Vincent van Gogha. Od takrat se ni \u0161e nih\u010de pribli\u017eal tej \u010dastitljivi starosti, navaja BBC News.<\/p>\n
Raziskava je dele\u017ena tako priznanj kot kritik drugih znanstvenikov. Po besedah direktorice In\u0161tituta za zdravo staranje na londonski univerzi Linde Partridge je logi\u010dno, da obstaja meja pri pri\u010dakovani \u017eivljenjski dobi. \u010ceprav \u010dlanek opisuje, kaj se dogaja, ne pove, kaj se bo zgodilo, je izpostavila in dodala, da so stoletnike, vklju\u010dene v raziskavo, v otro\u0161tvu v poznem 19. stoletju prizadeli podhranjenost in nalezljive bolezni. Nasprotno pa je veliko zdaj\u0161njih otrok predebelih, kar bo lahko po njenih besedah precej skraj\u0161alo \u017eivljenjsko dobo.<\/p>\n
Za direktorja nem\u0161kega In\u0161tituta za demografske raziskave Max Planck Jamesa Vaupela je meja 115 let preve\u010d. Raziskavo je ozna\u010dil za “\u017ealostno karikaturo” in izpostavil, da so znanstvenik v preteklosti mejo postavili pri 65, 85 in 105 letih, kar se je izkazalo za napa\u010dno. Ta raziskava ni prinesla znanstvenih spoznanj o tem, kako dolgo bomo \u017eiveli, je ocenil.<\/p>\n
Profesor Vijg je prepri\u010dan, da bo treba za podalj\u0161anje pri\u010dakovane starosti na 120, 125 morda celo 130 let storiti nekaj temeljnega. Staranje je po njegovih besedah tako zapleten proces, da ne bo mogo\u010de bistveno spremeniti meje \u010dlovekovega \u017eivljenja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ameri\u0161ki znanstveniki trdijo, da je dol\u017eina \u010dlovekovega \u017eivljenja omejena na najve\u010d 115 let, le redki bodo \u017eiveli dlje. Njihove ugotovitve, objavljene v dnevniku Nature, temeljijo na analizi ve\u010ddesetletnih podatkov o \u010dlovekovi dolgo\u017eivosti, poro\u010da spletna stran BBC News.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":148129,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[1385,6602],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n