Vasle je ob predstavitvi klju\u010dnih poudarkov najnovej\u0161e napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) poudaril, da se je treba kljub dobrim gospodarskim rezultatom zavedati, da je slovenska gospodarska rast prenizka, \u010de se \u017eelimo prebiti iz povpre\u010dja.<\/p>\n
“Krize v Sloveniji nismo izkoristili za to, da bi sanirali tista \u017eari\u0161\u010da, ki so nas v krizo pripeljala. Demografske spremembe ne bodo imele posledice le na trg dela, temve\u010d predvsem na javne finance,” je spomnil. Samo za ohranjanje pokojninskega sistema iz prora\u010duna letno namenimo do 1,5 milijarde evrov.<\/p>\n
Hitrej\u0161e gospodarsko okrevanje Slovenije po njegovih besedah zavirajo tudi javne finance. “\u010ceprav smo jih do neke mere konsolidirali, pa nismo odpravili najve\u010djih problemov, \u0161e vedno se ne pogovarjamo, kako bomo zmanj\u0161ali transfer iz prora\u010duna v pokojninsko blagajno,” je dodal direktor Umarja. Slovenija bo po njegovem mnenju ob prihodnji krizi znova zelo ranljiva, hitro se lahko ponovi tudi scenarij, ko dr\u017eava ni ve\u010d mogla zadol\u017eevati v doma\u010dem, evrskem okolju.<\/p>\n
Nabavnike, ki so se danes zbrali v Ljubljani, je zanimala predvsem njegova napoved gibanja cen v prihodnje. Industrijske cene v Sloveniji tako kot v Evropi se po\u010dasi vi\u0161ajo, je ocenil Vasle. Tudi kar se ti\u010de pri\u010dakovanj v razli\u010dnih segmentih gospodarstva “so se krivulje za\u010dele obra\u010dati navzgor, vse ve\u010d ljubi pri\u010dakuje obrat pri cenah”.<\/p>\n
Med doma\u010dimi dejavniki na cene vpliva predvsem gospodarski cikel v dr\u017eavi. Po\u010dasi iz negativnega dela prihajamo v pozitivno obmo\u010dje, ki ka\u017ee, da se bodo za\u010deli pritiski na cene. Zaposlenost se bo \u0161e naprej zvi\u0161evala, kar prav tako pomeni ve\u010dje pritiske na pla\u010de, posledi\u010dno pa na cene. Tretji dejavnik je po njegovih besedah povezan s finan\u010dnim trgom in razmerami v ban\u010dnem sistemu. Obrestne mere se v Sloveniji zvi\u0161ujejo, kar bo posledi\u010dno pove\u010dalo pritiske na cene.<\/p>\n
Slabo u\u010denje na napakah je izpostavil tudi ekonomist Mojmir Mrak. Finan\u010dna industrija po njegovih besedah prehaja v bistvene spremembe, ne ve pa, \u010de gredo te v pravo smer. “\u0160e vedno se namre\u010d ukvarjamo z zdravjem bank,” je dejal Mrak, ki meni, da nekatere dr\u017eave iz obmo\u010dja evra, ne pa tudi Slovenija, naukov krize niso vzele dovolj resno.<\/p>\n
Med te\u017eavami in izzivi gospodarstva je tudi Mrak izpostavil staranje prebivalstva, vendar ne le v Sloveniji, temve\u010d tudi na globalni ravni. Kitajska bo imela \u010dez kak\u0161no desetletje velike te\u017eave z delovno silo, je izpostavil Mrak.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Razmere v slovenskem gospodarstvu so se izbolj\u0161ale, kratkoro\u010dni obeti so dobri tudi na trgu dela, vendar pa v Sloveniji krize nismo izkoristili za sanacijo \u017eari\u0161\u010d, je na dana\u0161njem Nabavnem vrhu ocenil direktor Umarja Bo\u0161tjan Vasle. V primeru naslednje krize bo Slovenija zaradi tega lahko znova med najranljivej\u0161imi \u010dlanicami obmo\u010dja evra.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":148264,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4811,2391,6253,1595,6424],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n