Javnost so danes razburila razkritja posnetkov nekaterih sej upravnega odbora DUTB, ki so jih iz anonimnega vira pridobili na portalu Pod \u010drto. Ti med drugim ka\u017eejo na izogibanje dolo\u010dilom t. i. Lahovnikovega zakona, ki omejujejo pla\u010de vodilnih v dr\u017eavnih podjetjih. Gospodarski minister Zdravko Po\u010dival\u0161ek napoveduje ukrepe za prilagoditev zakona. Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih dru\u017ebah v ve\u010dinski lasti dr\u017eave oz. t. i. Lahovnikov zakon, ki ga je DZ sprejel v \u010dasu gospodarske krize, osnovno pla\u010dilo direktorjev v dru\u017ebah v prete\u017eno dr\u017eavni lasti omejuje na tri- do petkratnik povpre\u010dne bruto pla\u010de v dru\u017ebi oz. skupini. V zadnjih letih je bilo ve\u010dkrat sli\u0161ati, da te omejitve ote\u017eujejo pridobivanje dobrih vodstvenih kadrov, predvsem iz tujine, za vodenje podjetij, kjer imajo dr\u017eava oz. njene ustanove ve\u010dinski dele\u017e ali prevladujo\u010do vlogo. Posnetki nekaterih sej upravnega odbora Dru\u017ebe za upravljanje terjatev bank (DUTB) po navedbah portala Pod \u010drto razkrivajo, da je DUTB vsaj v dveh primerih ta zakon ob\u0161la oz. je dovolila podjetju, v kateri je solastnik, da njegova dolo\u010dila obide. Primeri tak\u0161ne prakse po pisanju portala segajo tako v \u010das, ko sta dru\u017ebo vodila \u0161e predsednik upravnega odbora Lars Nyberg in glavni izvr\u0161ni direktor Torbj\u00f6rn Mansson – oba sta morala po razkritju kr\u0161itev vladne politike pla\u010d v t. i. slabi banki zaradi izgube zaupanja oditi s polo\u017eaja, kot v \u010das, ko so bili v upravnem odboru \u017ee tudi nekateri trenutni \u010dlani, npr. trenutni predsednik Marko Simoneti. Kot prvi primer na portalu navajajo koprski Cimos, kjer imata DUTB in dr\u017eava tri\u010detrtinski lastni\u0161ki dele\u017e. V Cimosu so tako po navedbah portala ob imenovanju Nemca Gerda Rosendahla za prvega mo\u017ea dru\u017ebe temu odobrili bruto pla\u010do v skladu z Lahovnikovim zakonom. A Rosendahl je isto\u010dasno tudi direktor nem\u0161ke podru\u017enice koprskega podjetja Cimos Germany, tam pa prejema dodatno pla\u010do. Na Cimosu tega niso zanikali. Nekoliko druga\u010de so se Lahovnikovemu zakonu po pisanju portala izognili t<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Javnost so danes razburila razkritja posnetkov nekaterih sej upravnega odbora DUTB, ki so jih iz anonimnega vira pridobili na portalu Pod \u010drto. Ti med drugim ka\u017eejo na izogibanje dolo\u010dilom t. i. Lahovnikovega zakona, ki omejujejo pla\u010de vodilnih v dr\u017eavnih podjetjih. Gospodarski minister Zdravko Po\u010dival\u0161ek napoveduje ukrepe za prilagoditev zakona. Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih dru\u017ebah v ve\u010dinski lasti dr\u017eave oz. t. i. Lahovnikov zakon, ki ga je DZ sprejel v \u010dasu gospodarske krize, osnovno pla\u010dilo direktorjev v dru\u017ebah v prete\u017eno dr\u017eavni lasti omejuje na tri- do petkratnik povpre\u010dne bruto pla\u010de v dru\u017ebi oz. skupini. V zadnjih letih je bilo ve\u010dkrat sli\u0161ati, da te omejitve ote\u017eujejo pridobivanje dobrih vodstvenih kadrov, predvsem iz tujine, za vodenje podjetij, kjer imajo dr\u017eava oz. njene ustanove ve\u010dinski dele\u017e ali prevladujo\u010do vlogo. Posnetki nekaterih sej upravnega odbora Dru\u017ebe za upravljanje terjatev bank (DUTB) po navedbah portala Pod \u010drto razkrivajo, da je DUTB vsaj v dveh primerih ta zakon ob\u0161la oz. je dovolila podjetju, v kateri je solastnik, da njegova dolo\u010dila obide. Primeri tak\u0161ne prakse po pisanju portala segajo tako v \u010das, ko sta dru\u017ebo vodila \u0161e predsednik upravnega odbora Lars Nyberg in glavni izvr\u0161ni direktor Torbj\u00f6rn Mansson – oba sta morala po razkritju kr\u0161itev vladne politike pla\u010d v t. i. slabi banki zaradi izgube zaupanja oditi s polo\u017eaja, kot v \u010das, ko so bili v upravnem odboru \u017ee tudi nekateri trenutni \u010dlani, npr. trenutni predsednik Marko Simoneti. Kot prvi primer na portalu navajajo koprski Cimos, kjer imata DUTB in dr\u017eava tri\u010detrtinski lastni\u0161ki dele\u017e. V Cimosu so tako po navedbah portala ob imenovanju Nemca Gerda Rosendahla za prvega mo\u017ea dru\u017ebe temu odobrili bruto pla\u010do v skladu z Lahovnikovim zakonom. A Rosendahl je isto\u010dasno tudi direktor nem\u0161ke podru\u017enice koprskega podjetja Cimos Germany, tam pa prejema dodatno pla\u010do. Na Cimosu tega niso zanikali. Nekoliko druga\u010de so se Lahovnikovemu zakonu po pisanju portala izognili t<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n