\u017diranti za Nobelovo nagrado za mir zmagovalca ne izberejo v enem dnevu ali tednu – in svoje odlo\u010ditve tudi ne spremenijo v trenutku. Tako se je letos zgodilo nekaj, \u010desar zgodovina ne pomni: nagrado je, povsem zaslu\u017eeno, dobil \u010dlovek, ki mu je lastni narod obrnil hrbet in mu referendumsko zminiral prizadevanja za mir, za katerega se je boril \u0161tiri leta. Izbrali so ga \u017ee pred tedni, \u010deprav je proces tajen, in zdaj od ponedeljka do danes svoje odlo\u010ditve niso mogli ali \u017eeleli spremeniti. Da je najpomembnej\u0161e mirovni\u0161ko priznanje na svetu dobil kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos, ni nobeno presene\u010denje. Poleg pripadnikov Belih \u010delad, torej sirske civilne za\u0161\u010dite, ki so za ceno lastnih \u017eivljenj re\u0161ili na desettiso\u010de ljudi, in (tedaj \u0161e strpnih) prebivalcev gr\u0161kih otokov, ki so pomagali beguncem, je bil Santos ves \u010das v najo\u017ejem krogu favoritov. Kon\u010dal je polstoletno vojno z marksisti\u010dnimi uporniki iz skupine Farc v svoji domovini – in moral pri tem pogoltniti marsikatero grenko. Verjetno bi bilo prav, da bi poleg njega nominirali in nagradili tudi vodjo upornikov Rodriga Londona – Timoschenka, a to je \u017ee druga zgodba. Politika, ki ji tolikokrat o\u010ditamo marsikaj, je tokrat v kolumbijskem primeru odigrala pozitivno zgodbo. Na nedeljskem referendumu pa je to zgodbo o miru in uspehu politike kot umetnosti (ne)mo\u017enega zru\u0161il kolumbijski narod: resda z minimalno ve\u010dino je odlo\u010dil, da ne podpira mirovnega sporazuma. S tem mirovnega sporazuma sicer niso ubili, so ga pa spravili v resno nevarnost. Nobelova nagrada za mir je lahko v tem pogledu razumljena tudi kot spodbuda Santosu in Farcovim gverilcem, da nadaljujejo s prizadevanji, da mirovni sporazum s papirja spravijo v prakso. Spomnimo se, da so mirovno nagrado leta 1994 dobili pred dnevi umrli izraelski zunanji minister \u0160imon Peres, palestinski predsednik Jaser Arafat in njegov izraelski kolega Jicak Rabin za mirovni sporazum iz Osla; pa sporazum ni nikdar za\u017eivel v praksi. Spomnimo se nagrade iz leta 2009, ki jo je d<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u017diranti za Nobelovo nagrado za mir zmagovalca ne izberejo v enem dnevu ali tednu – in svoje odlo\u010ditve tudi ne spremenijo v trenutku. Tako se je letos zgodilo nekaj, \u010desar zgodovina ne pomni: nagrado je, povsem zaslu\u017eeno, dobil \u010dlovek, ki mu je lastni narod obrnil hrbet in mu referendumsko zminiral prizadevanja za mir, za katerega se je boril \u0161tiri leta. Izbrali so ga \u017ee pred tedni, \u010deprav je proces tajen, in zdaj od ponedeljka do danes svoje odlo\u010ditve niso mogli ali \u017eeleli spremeniti. Da je najpomembnej\u0161e mirovni\u0161ko priznanje na svetu dobil kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos, ni nobeno presene\u010denje. Poleg pripadnikov Belih \u010delad, torej sirske civilne za\u0161\u010dite, ki so za ceno lastnih \u017eivljenj re\u0161ili na desettiso\u010de ljudi, in (tedaj \u0161e strpnih) prebivalcev gr\u0161kih otokov, ki so pomagali beguncem, je bil Santos ves \u010das v najo\u017ejem krogu favoritov. Kon\u010dal je polstoletno vojno z marksisti\u010dnimi uporniki iz skupine Farc v svoji domovini – in moral pri tem pogoltniti marsikatero grenko. Verjetno bi bilo prav, da bi poleg njega nominirali in nagradili tudi vodjo upornikov Rodriga Londona – Timoschenka, a to je \u017ee druga zgodba. Politika, ki ji tolikokrat o\u010ditamo marsikaj, je tokrat v kolumbijskem primeru odigrala pozitivno zgodbo. Na nedeljskem referendumu pa je to zgodbo o miru in uspehu politike kot umetnosti (ne)mo\u017enega zru\u0161il kolumbijski narod: resda z minimalno ve\u010dino je odlo\u010dil, da ne podpira mirovnega sporazuma. S tem mirovnega sporazuma sicer niso ubili, so ga pa spravili v resno nevarnost. Nobelova nagrada za mir je lahko v tem pogledu razumljena tudi kot spodbuda Santosu in Farcovim gverilcem, da nadaljujejo s prizadevanji, da mirovni sporazum s papirja spravijo v prakso. Spomnimo se, da so mirovno nagrado leta 1994 dobili pred dnevi umrli izraelski zunanji minister \u0160imon Peres, palestinski predsednik Jaser Arafat in njegov izraelski kolega Jicak Rabin za mirovni sporazum iz Osla; pa sporazum ni nikdar za\u017eivel v praksi. Spomnimo se nagrade iz leta 2009, ki jo je d<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n