“V Sloveniji imamo le \u0161est arov obdelovalne zemlje na prebivalca, kar nam ote\u017euje samooskrbo z zelenjavo,” je sicer priznala kmetijska svetovalka z mariborske Kmetijsko gozdarske zbornice.<\/p>\n
A obenem je ocenila, da je velik del Slovenije primeren za gojenje zelenjave, saj obstajajo primerni klimatski pogoji, ustrezna kakovost prsti in tudi zadostne zaloge vode. Zlasti Primorska, Dolenjska in velika obmo\u010dja severovzhodne Slovenije imajo za gojenje zelenjave \u0161e posebej ugodno sestavo tal, je poudarila.<\/p>\n
Stopnja samooskrbe z zelenjavo sicer po\u010dasi le spet nara\u0161\u010da, potem ko je pred leti dosegla zgodovinsko dno. Dele\u017e samooskrbe z zelenjavo je bil \u0161e leta 2000 nekaj nad 47 odstotki, deset let pozneje je upadel na 30 odstotkov, lani pa dosegel skoraj 39 odstotkov.<\/p>\n
Eden od razlogov za upad dele\u017ea samooskrbe je bil po besedah Pu\u0161enjakove tudi prehod pridelovalcev z veleprodaje na neposredni na\u010din prodaje, kar je dodatno zmanj\u0161alo koli\u010dine pridelkov. V zadnjih letih se je zato precej pove\u010dal uvoz zelenjave, saj doma\u010da proizvodnja ni sledila pove\u010danemu povpra\u0161evanju. Dodatno oviro predstavlja \u0161ibka zavest o pomenu doma\u010de zelenjave med trgovci, le nekoliko bolj\u0161a je med potro\u0161niki, med katerimi se krepi poraba zelenjave, je povedala.<\/p>\n
Posebnost v dr\u017eavi je sicer velika razdrobljenost kmetijskih zemlji\u0161\u010d, saj prevladujejo male kmetije, kar pa za gojenje zelenjave po njenih besedah ne predstavlja velike ovire.<\/p>\n
Ve\u010dja prepreka je negotovost pridelovalcev, ki ne vedo, ali bodo v prihodnjem letu lahko prodali svoje izdelke, zato si tudi ne upajo v ve\u010dje investicije, s katerimi bi pove\u010dali pridelane koli\u010dine. “Pridelovalci zelenjave bi si lahko pomagali z ve\u010djim medsebojnim povezovanjem tako v regiji kot med njimi. Ve\u010d napora bi morali vlo\u017eiti v iskanje novih trgov, pridelavo novih produktov ter se za\u010deti zavedati pomena promocije pridelka in svoje pridelave,” je nekaj mo\u017enih re\u0161itev nanizala Pu\u0161enjakova.<\/p>\n
Po njenem mnenju veliko te\u017eavo predstavljajo administrativne ovire za male in srednje velike kmetije, ki jih je med pridelovalci zelenjave najve\u010d. “Poleg tega bi morala dr\u017eava javnim zavodom dodatno pomagati pri nabavi doma\u010de zelenjave. \u010ceprav je bilo \u017ee veliko narejenega, pa denimo bolnice ostajajo neodzivne,” je poudarila Pu\u0161enjakova, ki opozarja tudi na nezadosten nadzor nad ozna\u010devanjem porekla zelenjave na tr\u017enicah in trgovinah.<\/p>\n
Problem v Sloveniji je, da nimamo izdelane strategije, ne kmetijske na splo\u0161no ne glede pridelave zelenjave, v katero smer sploh \u017eelimo – v konvencionalno ali visokotehnolo\u0161ko pridelavo, je \u0161e opozorila.<\/p>\n
Sodobna tehnologija v kmetijstvu \u017eeli zmanj\u0161ati stro\u0161ke pridelave in uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Hkrati \u017eeli zvi\u0161ati donose in pove\u010dati kakovost pridelane zelenjave, po drugi strani pa zmanj\u0161ati uporabo vhodnih surovin skupaj z uporabo recikliranih materialov, je cilje sodobne tehnologije za intenzivno gojenje zelenjave na forumu predstavil Bla\u017e Germ\u0161ek s Kmetijskega in\u0161tituta Slovenije.<\/p>\n
Do leta 2050 bo na svetu \u017ee devet milijard ljudi, od katerih jih bo 75 odstotkov \u017eivelo v mestih. To hkrati pomeni tudi pove\u010dane potrebe po lokalno pridelani hrani, katerim bo mogo\u010de zadostiti z uvedbo novih tehnologij, je prepri\u010dan Germ\u0161ek. Ena od njih je \u017ee ve\u010d desetletij znana hidroponika, poleg njih se uveljavljajo tudi rastlinske tovarne, v katerih bodo pridelovali zelenjavo z ali brez pomo\u010di dnevne svetlobe in pa vertikalno kmetijstvo, kjer bodo pridelki gojeni v regalih.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Sloveniji imamo dobre podnebne pogoje, zato bi lahko pridelali precej ve\u010d zelenjave, namesto da dve tretjini potreb pokrijemo z uvozom, je na Tehnolo\u0161ko-investicijskem forumu portala Agrobiznis Mi\u0161a Pu\u0161enjak s KGZ Maribor. Treba pa bi bilo povezati pridelovalce in zvi\u0161ati zavest o pomenu lokalno pridelane zelenjave, je prepri\u010dana.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":149314,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4915,5726,2722],"source":[4511],"supertag":[7541,5675],"acf":[],"yoast_head":"\n