Pristojno ministrstvo je sporo\u010dilo, da nameravajo izbolj\u0161ati \u017eivljenjske pogoje za ljudi v sprejemnih centrih. Pospe\u0161ili pa naj bi tudi azilne postopke, v katere bodo bolj vklju\u010dene tudi nevladne organizacije. Na\u010drt vsebuje tudi ureditev polo\u017eaja prebivalcev otoka, ki \u010dedalje bolj nasprotujejo obupnim razmeram. Turizem, ki za prebivalce predstavlja glavni vir prihodkov, je namre\u010d zaradi begunske krize \u0161e dodatno oslabel, poro\u010da nem\u0161ka tiskovna agencija dpa. Razmere za begunce na otoku Lezbos in drugih otokih v vzhodnem delu Egejskega morja so se od aprila, ko je za\u010del veljati dogovor o upravljanju migracijskih tokov med Evropsko unijo in Tur\u010dijo, mo\u010dno poslab\u0161ale. Tam so namre\u010d obti\u010dali vsi begunci in migranti, ki so nezakonito prispeli v Evropo, saj naj bi jih v skladu z dogovorom vrnili nazaj v Tur\u010dijo. Pred vrnitvijo lahko migranti vlo\u017eijo pro\u0161njo za azil, a se postopki zaradi pomanjkanja osebja pogosto zavle\u010dejo, medtem pa na egejske otoke iz Tur\u010dije prihajajo novi in novi begunci. Samo na Lezbosu je trenutno 6000 ljudi, \u010deprav jih lahko begunski center sprejme zgolj 3500. Zaradi prevelikega \u0161tevila migrantov prihaja do \u0161tevilnih izgredov. Tako so pred dvema tednoma prebivalci centra Moria zanetili po\u017ear, v katerem je bil uni\u010den del centra. Podobno kriti\u010dne razmere so tudi na otoku Hios, kjer je po podatkih gr\u0161ih oblasti v prostorih za 1100 ljudi name\u0161\u010denih 4100 beguncev.Svet<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pristojno ministrstvo je sporo\u010dilo, da nameravajo izbolj\u0161ati \u017eivljenjske pogoje za ljudi v sprejemnih centrih. Pospe\u0161ili pa naj bi tudi azilne postopke, v katere bodo bolj vklju\u010dene tudi nevladne organizacije. Na\u010drt vsebuje tudi ureditev polo\u017eaja prebivalcev otoka, ki \u010dedalje bolj nasprotujejo obupnim razmeram. Turizem, ki za prebivalce predstavlja glavni vir prihodkov, je namre\u010d zaradi begunske krize \u0161e dodatno oslabel, poro\u010da nem\u0161ka tiskovna agencija dpa. Razmere za begunce na otoku Lezbos in drugih otokih v vzhodnem delu Egejskega morja so se od aprila, ko je za\u010del veljati dogovor o upravljanju migracijskih tokov med Evropsko unijo in Tur\u010dijo, mo\u010dno poslab\u0161ale. Tam so namre\u010d obti\u010dali vsi begunci in migranti, ki so nezakonito prispeli v Evropo, saj naj bi jih v skladu z dogovorom vrnili nazaj v Tur\u010dijo. Pred vrnitvijo lahko migranti vlo\u017eijo pro\u0161njo za azil, a se postopki zaradi pomanjkanja osebja pogosto zavle\u010dejo, medtem pa na egejske otoke iz Tur\u010dije prihajajo novi in novi begunci. Samo na Lezbosu je trenutno 6000 ljudi, \u010deprav jih lahko begunski center sprejme zgolj 3500. Zaradi prevelikega \u0161tevila migrantov prihaja do \u0161tevilnih izgredov. Tako so pred dvema tednoma prebivalci centra Moria zanetili po\u017ear, v katerem je bil uni\u010den del centra. Podobno kriti\u010dne razmere so tudi na otoku Hios, kjer je po podatkih gr\u0161ih oblasti v prostorih za 1100 ljudi name\u0161\u010denih 4100 beguncev.Svet<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n