Med prosilci za azil je tudi voja\u0161ki ata\u0161e, danes poro\u010dajo nem\u0161ki mediji. Za azil so zaprosili potem, ko je Ankara zahtevala odvzem njihovih diplomatskih potnih listov. Po poro\u010danju nem\u0161kega \u010dasnika S\u00fcddeutsche Zeitung in televizij NDR in WDR, ki se sklicujejo na vladne vire, je Tur\u010dija odvzem potnih listov zahtevala za osem diplomatov, ki naj bi bili privr\u017eenci v ZDA \u017eive\u010dega klerika Fethullaha G\u00fclena. G\u00fclena Ankara obto\u017euje za julijski dr\u017eavni udar v Tur\u010diji. Nem\u0161ki zvezni urad za begunce in migracije se glede teh pro\u0161enj \u0161e ni izjasnil, poro\u010danje \u010dasnika, ki v tem vidi nov preizkus za nem\u0161ko-tur\u0161ke odnose, povzema francoska tiskovna agencija AFP. Berlin in Ankara sta bila namre\u010d v zadnjem \u010dasu v sporu zaradi resolucije nem\u0161kega parlamenta o genocidu v Armeniji v \u010dasu otomanskega cesarstva. Zaradi te resolucije Tur\u010dija nem\u0161kim poslancem ve\u010d mesecev ni dovolila obiska tur\u0161kega zra\u010dnega opori\u0161\u010da Incirlik, kjer je tudi okoli 250 nem\u0161kih vojakov. Poslanci Bundestaga so lahko sredi tedna le obiskali opori\u0161\u010de. Od julijskega spodletelega dr\u017eavnega udara so sicer tur\u0161ke oblasti aretirale okoli 32.000 podpornikov pu\u010da. Erdogan je z odlokom zaprl \u0161tevilne ustanove in medije v dr\u017eavi. Poleg tega je odpustil in suspendiral ve\u010d deset tiso\u010d javnih uslu\u017ebencev. V za\u010detku tedna so za tri mesece podalj\u0161ali izredne razmere.Svet<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Med prosilci za azil je tudi voja\u0161ki ata\u0161e, danes poro\u010dajo nem\u0161ki mediji. Za azil so zaprosili potem, ko je Ankara zahtevala odvzem njihovih diplomatskih potnih listov. Po poro\u010danju nem\u0161kega \u010dasnika S\u00fcddeutsche Zeitung in televizij NDR in WDR, ki se sklicujejo na vladne vire, je Tur\u010dija odvzem potnih listov zahtevala za osem diplomatov, ki naj bi bili privr\u017eenci v ZDA \u017eive\u010dega klerika Fethullaha G\u00fclena. G\u00fclena Ankara obto\u017euje za julijski dr\u017eavni udar v Tur\u010diji. Nem\u0161ki zvezni urad za begunce in migracije se glede teh pro\u0161enj \u0161e ni izjasnil, poro\u010danje \u010dasnika, ki v tem vidi nov preizkus za nem\u0161ko-tur\u0161ke odnose, povzema francoska tiskovna agencija AFP. Berlin in Ankara sta bila namre\u010d v zadnjem \u010dasu v sporu zaradi resolucije nem\u0161kega parlamenta o genocidu v Armeniji v \u010dasu otomanskega cesarstva. Zaradi te resolucije Tur\u010dija nem\u0161kim poslancem ve\u010d mesecev ni dovolila obiska tur\u0161kega zra\u010dnega opori\u0161\u010da Incirlik, kjer je tudi okoli 250 nem\u0161kih vojakov. Poslanci Bundestaga so lahko sredi tedna le obiskali opori\u0161\u010de. Od julijskega spodletelega dr\u017eavnega udara so sicer tur\u0161ke oblasti aretirale okoli 32.000 podpornikov pu\u010da. Erdogan je z odlokom zaprl \u0161tevilne ustanove in medije v dr\u017eavi. Poleg tega je odpustil in suspendiral ve\u010d deset tiso\u010d javnih uslu\u017ebencev. V za\u010detku tedna so za tri mesece podalj\u0161ali izredne razmere.Svet<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n