Hart, rojen leta 1948 v Londonu, trenutno pou\u010duje na Harvardski univerzi, Holmstr\u00f6m, rojen leta 1949 v Helsinkih, pa na In\u0161titutu za tehnologije v Massachusettsu, znanem kot MIT; obe univerzi se uvr\u0161\u010data v svetovni vrh.<\/p>\n
Komisija se je odlo\u010dila, da ju bo nagradila za njun prispevek k razvoju teorije pogodb – podajata namre\u010d celotni okvir za analizo razli\u010dnih vidikov pri sklepanju pogodb, npr. pri dolo\u010danju pla\u010dil vodstvenih delavcev na podlagi rezultatov, malusov in soudele\u017ebe pri raznih zavarovalnih pogodbah ter pri pogodbah o privatizaciji dolo\u010denih dejavnosti javnega sektorja, poro\u010dajo tuje tiskovne agencije.<\/p>\n
Njuna teorija je po oceni komisije izjemno pomembna za razumevanje vrste pogodb, ki jih uporabljamo v vsakodnevnem \u017eivljenju, kot so npr. zavarovalne pogodbe ali pogodbe o zaposlitvi. “Novo teoreti\u010dno orodje, ki sta ga razvila Hart in Holmstr\u00f6m, je dragocen prispevek k razumevanju ‘\u017eivljenjskih’ pogodb in institucij, pa tudi potencialnih pasti v pogodbah,” so poudarili.<\/p>\n
\u010ceprav sta teorijo razvijala vsak zase, sta ustvarila orodje, ki pomaga pri odlo\u010ditvi, ali naj u\u010ditelji, zdravstveni delavci in pazniki prejemajo fiksno pla\u010dilo ali pla\u010dilo po u\u010dinku, in ali naj bodo ponudniki javnih storitev, kot so \u0161ole, bolni\u0161nice in zapori, v zasebnih ali dr\u017eavni lasti.<\/p>\n
Njuno pionirsko delo postavlja intelektualne temelje za oblikovanje politik in institutov za razli\u010dna podro\u010dja, od ste\u010dajne zakonodaje do ustav.<\/p>\n
Holstr\u00f6m je znan po raziskovanju posledic pogodb in spodbud na korporativno obna\u0161anje in upravljanje, pa tudi na likvidnostne probleme v \u010dasu finan\u010dnih kriz.<\/p>\n
Holstr\u00f6m je v poznih 70. letih pokazal, kako optimalne pogodbe skrbno preu\u010dijo tveganja proti stimulacijam. Kasneje je te rezultate bolj prilagodil realnosti, npr. kako so lahko zaposleni nagrajene ne le s pla\u010dilom, ampak tudi s potencialnim napredovanjem, ali kako lahko posamezniki v ekipi ‘\u017eanjejo’ uspehe ostalih.<\/p>\n
Hart je sredi 80. let bistveno prispeval k novi vrsti pogodb, ki temeljijo na t.i. nepopolnih pogodbah. Hartovo raziskovanje je prineslo novo teoreti\u010dno orodje pri preu\u010devanju vpra\u0161anj, kot so npr. katera podjetja bi se morala zdru\u017eevati, kak\u0161no je ustrezno razmerje med dolgom in lastni\u0161kim kapitalom ter kdaj bi morale biti institucije, kot so \u0161ole ali zapori, v zasebni ali dr\u017eavni lasti.<\/p>\n
Holstr\u00f6m je sicer preko video povezave novinarjem, ki so bili na novinarski konferenci na Kraljevi \u0161vedski akademiji v Stockholmu, dejal, da ga je nagrada presenetila in osre\u010dila.<\/p>\n
Novinarji so \u010dlana uprave finske Nokie v obdobju 1999-2012 vpra\u0161ali, ali so dodatki vodilnih danes previsoki. “Moja teorija ne temelji na tem … Moje osebno mnenje je, da so pogodbe o zaposlitvi vodstvenih delavcev danes preve\u010d zapletene,” je po poro\u010danju francoske tiskovne agencije AFP poudaril Holstr\u00f6m in dodal: “Kar se je v zadnjih letih izbolj\u0161alo … ne dobijo vsega v kratkem \u010dasu, ampak \u010dez \u010das.”<\/p>\n
Hart je medtem na spletni strani Nobelove nagrade zapisal, da je najprej objel \u017eeno in zbudil mlaj\u0161ega sina, govoril pa da je tudi s kolegom Holstr\u00f6mom.<\/p>\n
Hart in Holmstr\u00f6m si bosta tako razdelila osem milijonov \u0161vedskih kron (okoli 831.000 evrov) vredno nagrado.<\/p>\n
Lani je nagrado prejel \u0161kotski profesor Angus Deaton, in sicer za analizo potro\u0161nje, rev\u0161\u010dine in blaginje.<\/p>\n
Nagrada za ekonomijo tehni\u010dno ni Nobelova nagrada, saj v Nobelovi oporoki ni omenjena in se ne izpla\u010duje iz njegove zapu\u0161\u010dine, vendar pa se podeljuje na skupni slovesnosti z Nobelovimi nagradami. Ustanovila jo je \u0161vedska centralna banka, in sicer leta 1968.<\/p>\n
V seriji leto\u0161njih Nobelovih nagrajencev manjka samo \u0161e prejemnik nagrade za knji\u017eevnost – ta bo znan v \u010detrtek. Leto\u0161nji nagrajence za medicino je Japonec Yoshinori Ohsumi, za fiziko David J. Thouless, F. Duncan Haldane in J. Michael Kosterlitz, za kemijo Jean-Pierre Sauvage, J. Fraser Stoddart in Bernard L. Feringa, medtem ko si je najpomembnej\u0161o – za mir – letos prislu\u017eil kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos za prizadevanja za dosego zgodovinskega mirovnega sporazuma v Kolumbiji.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Nobelovo nagrado za ekonomijo sta si letos prislu\u017eila Britanec Oliver Hart in Finec Bengt Holmstr\u00f6m, in sicer za prispevek k razvoju teorije pogodb, so danes sporo\u010dili iz Kraljeve \u0161vedske akademije.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":147299,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n